Perutninarji zaostrili preventivne ukrepe
Poginila laboda, visoko patogenega podtipa virusa, ki povzroča do stoodstotno smrtnost, v rejah perutnine za zdaj še ni.
Odpri galerijo
V perutninarski industriji zagotavljajo, da rejci izvajajo vse ukrepe.
FOTO: Tadej Regent
Virus ptičje gripe, ki se širi po Evropi, je bil doslej potrjen pri dveh labodih grbcih na slovenski obali. Gre za visoko patogeni podtip HPN8, ki za ljudi ni nevaren. Zelo pa ogroža vse vrste ptic, tudi jate rejcev perutnine.
Prvi primer bolezni je bil potrjen 23. novembra pri poginjenem labodu, najdenem na plaži v Fiesi, drugi dva dni kasneje pri labodu, najdenem na rtu Ronek v občini Izola. Okužba pri perutnini je največkrat posledica stika z okuženimi vodnimi pticami.
Ker sta ob pojavu ptičje gripe nujni usmrtitev vse perutnine na okuženem gospodarstvu in tudi prepoved trgovanja s perutnino, mesom in proizvodi, so na upravi za varno hrano rejce pozvali k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, s katerimi se lahko prepreči vnos bolezni v rejo. Pomembno je tudi, da rejci pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali in ob kakršnih koli spremembah, kot so pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali, nemudoma obvestijo veterinarja.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je rejce opozorila, da so visoko patogeni podtip ptičje gripe H5N8 opazili na sosednjem Hrvaškem. Na farmi s 65.000 purani v občini Novigrad Podravski blizu Koprivnice je doslej poginilo 4315 živali. Slovenska industrija perutninarstva, ki se tako kot drugi členi v mesni industriji spopada že s težavami zaradi okužb z novim koronavirusom med zaposlenimi, zagotavlja, da izvajajo vse preventivne ukrepe, da ptičja gripa ne bi zašla v njihove jate.
V Perutnini Ptuj so poleg običajne skrbi za biološko varnost stopnjo zagotavljanja varnosti še povišali. »Obiski in dostopi do kmetij so omejeni, izvaja se večji nadzor okolja v hlevih in njihovi okolici in stalen nadzor zdravstvenega stanja perutnine,« pojasnjujejo. Dodajajo, da se vsi zaposleni in kooperanti zavedajo razmer in pri svojem delu spoštujejo najvišje standarde biološke varnosti. »Ob morebitnem sumu okužbe bodo veterinarski strokovnjaki nemudoma obveščeni.«
V Pivki perutninarstvo so takoj po prejemu obvestila o pojavu ptičje gripe na Hrvaškem vsem svojim rejcem poslali navodilo, naj zaostrijo vse preventivne ukrepe in spoštujejo protokole. Vso perutnino vzrejajo v zaprtih prostorih, zaradi česar divje ptice do nje ne morejo dostopati, in pod strogim veterinarskim nadzorom. »Prav tako v hleve ne sme nihče razen lastnika ali zaposlenih ob obvezni uporabi razkužilne bariere ter zaščitne obleke in obutve. Dosledno preverjamo izvajanje vseh preventivnih ukrepov,« je zapisal član uprave Pivke Aleksander Debevec.
V Evropi se visoko patogeni podtipi virusa širijo od 16. oktobra. Potrjeni so bili v Belgiji, na Danskem, v Franciji, Nemčiji, na Irskem, Nizozemskem, Švedskem in v Veliki Britaniji. Do 19. novembra sta bila zabeležena 302 izbruha, večina pri divjih pticah (281), 18 pri perutnini in trije pri pticah v ujetništvu. Ker selitev divjih vodnih ptic na prezimovališča v Evropi še poteka, se tveganje za širitev ptičje gripe po Evropi še povečuje.
Ptičja gripa, strokovno aviarna influenca, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Prenaša se s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Širi se tudi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Človek lahko širi virus s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi. Pri pticah se lahko okužba z virusom pojavi v dveh oblikah – kot visoko patogena aviarna influenca ali kot nizko patogena. Za prvo je značilna visoka obolevnost in tudi do 100-odstotna smrtnost.
Okužb z virusom pri ljudeh doslej ni bilo zabeleženih, zato tveganje zanje ostaja zelo nizko. Vseeno pa naj ljudje upoštevajo previdnostno načelo in se izogibajo dotikanju bolnih ali mrtvih ptic brez zaščitne opreme, navaja znanstveno poročilo Evropske agencije za varnost hrane, Evropskega centra za preprečevanje in nadzor nad boleznimi ter referenčnega laboratorija EU za aviarno influenco.
Prvi primer bolezni je bil potrjen 23. novembra pri poginjenem labodu, najdenem na plaži v Fiesi, drugi dva dni kasneje pri labodu, najdenem na rtu Ronek v občini Izola. Okužba pri perutnini je največkrat posledica stika z okuženimi vodnimi pticami.
Ker sta ob pojavu ptičje gripe nujni usmrtitev vse perutnine na okuženem gospodarstvu in tudi prepoved trgovanja s perutnino, mesom in proizvodi, so na upravi za varno hrano rejce pozvali k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, s katerimi se lahko prepreči vnos bolezni v rejo. Pomembno je tudi, da rejci pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali in ob kakršnih koli spremembah, kot so pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali, nemudoma obvestijo veterinarja.
Izbruh na hrvaški farmi puranov
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je rejce opozorila, da so visoko patogeni podtip ptičje gripe H5N8 opazili na sosednjem Hrvaškem. Na farmi s 65.000 purani v občini Novigrad Podravski blizu Koprivnice je doslej poginilo 4315 živali. Slovenska industrija perutninarstva, ki se tako kot drugi členi v mesni industriji spopada že s težavami zaradi okužb z novim koronavirusom med zaposlenimi, zagotavlja, da izvajajo vse preventivne ukrepe, da ptičja gripa ne bi zašla v njihove jate.
V Perutnini Ptuj so poleg običajne skrbi za biološko varnost stopnjo zagotavljanja varnosti še povišali. »Obiski in dostopi do kmetij so omejeni, izvaja se večji nadzor okolja v hlevih in njihovi okolici in stalen nadzor zdravstvenega stanja perutnine,« pojasnjujejo. Dodajajo, da se vsi zaposleni in kooperanti zavedajo razmer in pri svojem delu spoštujejo najvišje standarde biološke varnosti. »Ob morebitnem sumu okužbe bodo veterinarski strokovnjaki nemudoma obveščeni.«
V Pivki perutninarstvo so takoj po prejemu obvestila o pojavu ptičje gripe na Hrvaškem vsem svojim rejcem poslali navodilo, naj zaostrijo vse preventivne ukrepe in spoštujejo protokole. Vso perutnino vzrejajo v zaprtih prostorih, zaradi česar divje ptice do nje ne morejo dostopati, in pod strogim veterinarskim nadzorom. »Prav tako v hleve ne sme nihče razen lastnika ali zaposlenih ob obvezni uporabi razkužilne bariere ter zaščitne obleke in obutve. Dosledno preverjamo izvajanje vseh preventivnih ukrepov,« je zapisal član uprave Pivke Aleksander Debevec.
Okužbe s covidom-19 pod nadzorom
V Pivki perutninarstvo so na vseh enotah in v posamičnih oddelkih sprejeli vrsto dodatnih ukrepov za zaposlene in obiskovalce, ki vstopajo na območja obratov. »«
»Zaradi hitrega in učinkovitega ukrepanja smo bili izpostavljeni kot primer dobre prakse, saj smo septembra zaradi več kot sto odsotnih še vedno delovali, virus pa ustavili v štirinajstih dneh,« je povedal član uprave Pivke Aleksander Debevec. Trenutno sta zaradi okužbe odsotna dva zaposlena, delo poteka nemoteno, je dodal Debevec.
V proizvodnih obratih Perutnine Ptuj pravijo, da kljub določenemu številu obolelih sodelavcev za covidom-19 delo poteka nemoteno, kar zagotavljajo tudi z ustreznimi usklajevanji in prilagoditvami.
V Pivki perutninarstvo so na vseh enotah in v posamičnih oddelkih sprejeli vrsto dodatnih ukrepov za zaposlene in obiskovalce, ki vstopajo na območja obratov. »«
»Zaradi hitrega in učinkovitega ukrepanja smo bili izpostavljeni kot primer dobre prakse, saj smo septembra zaradi več kot sto odsotnih še vedno delovali, virus pa ustavili v štirinajstih dneh,« je povedal član uprave Pivke Aleksander Debevec. Trenutno sta zaradi okužbe odsotna dva zaposlena, delo poteka nemoteno, je dodal Debevec.
V proizvodnih obratih Perutnine Ptuj pravijo, da kljub določenemu številu obolelih sodelavcev za covidom-19 delo poteka nemoteno, kar zagotavljajo tudi z ustreznimi usklajevanji in prilagoditvami.
Zaradi selitev ptic se bodo okužbe v Evropi širile
V Evropi se visoko patogeni podtipi virusa širijo od 16. oktobra. Potrjeni so bili v Belgiji, na Danskem, v Franciji, Nemčiji, na Irskem, Nizozemskem, Švedskem in v Veliki Britaniji. Do 19. novembra sta bila zabeležena 302 izbruha, večina pri divjih pticah (281), 18 pri perutnini in trije pri pticah v ujetništvu. Ker selitev divjih vodnih ptic na prezimovališča v Evropi še poteka, se tveganje za širitev ptičje gripe po Evropi še povečuje.
Ptičja gripa, strokovno aviarna influenca, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Prenaša se s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Širi se tudi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Človek lahko širi virus s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi. Pri pticah se lahko okužba z virusom pojavi v dveh oblikah – kot visoko patogena aviarna influenca ali kot nizko patogena. Za prvo je značilna visoka obolevnost in tudi do 100-odstotna smrtnost.
Okužb z virusom pri ljudeh doslej ni bilo zabeleženih, zato tveganje zanje ostaja zelo nizko. Vseeno pa naj ljudje upoštevajo previdnostno načelo in se izogibajo dotikanju bolnih ali mrtvih ptic brez zaščitne opreme, navaja znanstveno poročilo Evropske agencije za varnost hrane, Evropskega centra za preprečevanje in nadzor nad boleznimi ter referenčnega laboratorija EU za aviarno influenco.
