»Pesmi in besede so ustvarile slovensko državo«

Pred pomnikom Geoss je slavnostni govornik Bervar izrazil prepričanje, da smo Slovenci edini narod, ki slavijo dan kulture kot nacionalni praznik.

Objavljeno
01. februar 2015 15.30
Geoss
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Spodnja Slivna, Litija − V počastitev slovenskega kulturnega praznika je danes popoldan pred pomnikom Geometričnega središča Slovenije (Geoss) v Spodnji Slivni potekala že 29. tradicionalna prireditev z bogatim kulturnim programom. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega sveta Mitja Bervar, ki je spoštljivo spregovoril o prihajajočem državnem prazniku, ki Slovenke in Slovence ne razdvaja, ampak povezuje.

Po njegovem prepričanju so se večstoletna prizadevanja za obstoj našega naroda uresničevale ravno prek kulture. »Slovenci smo verjetno edini narod, ki slavi dan kulture kot nacionalni praznik. To nikakor ni naključje. Umetnost in kultura sta pripomogli k temu, da smo v tisočletjih kot številčno majhen narod, obdan z veliko večjimi ljudstvi, uspeli ohraniti svoj jezik in identiteto. Brez slovenske pesmi in besede ne bi bilo slovenske države,« je spomnil Bervar in opozoril, da je 8. februar kot državni praznik v simboličnem smislu pomemben tudi zato, ker nas ideološko ne razdvaja, temveč nas tesno povezuje. Bervar je opozoril, da je poleg profesionalne kulture za nas Slovence morda še bolj pomembna ljubiteljska kultura in z njo povezano društveno življenje v vsaki vasi, tudi na območju Vač in Geossa. Po njegovem prepričanju je ljubiteljska kultura ožilje, ki napaja celotno narodov telo, ga oskrbuje z energijo in mu daje moč. Zavzel se je za oblikovanje posebnega zakona o ljubiteljski kulturi, ki bi lokalnim skupnostim in državi omogočil urejanje medsebojnih razmerij.

»Z obuditvijo in nadgrajevanjem kulturne dediščine ter vključevanjem kulturnega vidika trajnostnega razvoja lahko tudi poiščemo poti iz krize, ki ni le finančna, temveč je v svojem bistvu predvsem kriza vrednot. Najprej se moramo začeti spoštovati sami, da nas bodo lahko spoštovali tudi drugi. Tega bi se moral zavedati vsak politik, gospodarstvenik, učitelj ali delavec. V odnosu do samega sebe se začne in konča tudi naše domoljubje,« je zbrani množici pred pomnikom Geoss med drugim povedal predsednik državnega sveta Mitja Bervar.

Kulturni program sta z umetniško besedo povezovala člana Družinskega gledališča Kolenca: Lovro Lah in Janja Srečkar. Prešernovo poezijo sta recitirala Janja in Jan Sebastian Srečkar. V glasbenem delu programa je nastopila ženska vokalna skupina Gallina.

Zbrane sta nagovorila tudi predsednik Društva Geoss Mirko Kaplja in litijski župan Franci Rokavec.

Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pred pomnikom Geoss v Spodnji Slivni že vrsto let poteka vsako prvo nedeljo v februarju.

Geometrično središče Slovenije (Geoss) ima simboličen pomen, saj predstavlja simbol slovenstva, srce naše države, ki je skupno vsem Slovencem. Društvo Geoss si s svojim razvojem prizadeva to simboliko udejanjati s konkretnimi projekti in razvojnimi pobudami, katerih ključna usmeritev je povezovanje različnosti v skupne korenine slovenstva, ustvarjanje vezi med različnimi vidiki človeške ustvarjalnosti in narodne samobitnosti, ne glede na dobo, prepričanje, versko ali strankarsko pripadnost in druge razlike.