Pikalo: Naš šolski sistem je že eden najboljših na svetu
Posveta pri Pahorju so se udeležili aktualni minister za izobraževanje in trije njegovi predhodniki.
Odpri galerijo
Država zasebne šole trenutno financira 85-odstotno, po odločitvi ustavnih sodnikov pa bi jih morala v polni meri. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – V predsedniški palači je dopoldne potekal posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol. Udeležilo se ga je trinajst sogovornikov, med njimi tudi aktualni in nekdanji ministri za šolstvo in predstavniki zasebnih osnovnih šol.
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je uvodoma dejal: »Naš šolski sistem je že eden najboljših na svetu, to kažejo številne mednarodne primerjave, raziskave, seveda pa je mogoče narediti še veliko v smeri večje kakovosti. Ker je šolski sistem temelj ohranjanja nacije, vztrajamo pri javnem šolstvu. Ne gre samo za ohranjanje, ampak za ključno gibalo napredka, skozi prenašanja vzorcev in znanja.«
Prepričan je, da si Slovenija ne more privoščiti, da bi imeli neizobražene ali slabo izobražene ljudi, saj bi bila to »razvojna katastrofa«.
Ne le zato, ker ti ljudje ne bi imeli dela, ampak tudi zato, da ohranjanja nacije in napredka ne bi prepustili zasebnim interesom. Verjame, da je javno za Slovenijo zelo pomembno, saj je namenjeno vsem, kakovostno, bogato, pluralno in ideološko neobremenjeno.
Po ministrovem mnenju glede financiranja ni enoznačnega odgovora.
Slavko Gaber, nekdanji šolski minister, je pojasnil, da so zasebne šole nastale zaradi ideoloških razlik med ljudmi in prav je bilo, da je država to podprla.
Maja Makovec Brenčič, prav tako nekdanja ministrica, je kot največji problem izpostavila prav financiranje. Vendar po njenih besedah ni pravo vprašanje, ali tem šolam nameniti 300.000 evrov – toliko bi država morala odšteti, če bi spoštovala ustavno odločbo – ampak katere elemente in standarde znanja moramo v njih zagotoviti.
Miha Skubic, predstavnik civilne iniciative Bogatimo šolstvo, je dejal, da pri debatah o razmerju med zasebnim in javnim šolstvom naletimo na varstvo organizacije, javne mreže in pravice posameznika, čeprav je sodišče pravici posameznika do izobraževanja dalo prednost pred varstvom javne mreže. »Položaj v zasebnih šolah je praktično enak javnim, od učiteljskih plač do strukture učencev. V zdajšnji zakonski različici je nemogoče ustvarjati profit, saj so šole zavodi, ki so po definiciji neprofitne. Če ustvarjajo profit, ga morajo vrniti v svojo osnovno dejavnost.«
Direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš se je obregnil ob neposrečeno delitev na javno in zasebno, saj da vse šole delujejo v javnem interesu. »Ne želimo si komercializacije šolstva, niti na zasebni niti javni ravni. Osnovni namen šol je vključevanje vseh otrok,« zatrjuje.
»Ne potrebujemo sredstev za ustanavljanje šol in investicije, vse to je na ramenih staršev. Vse, kar je na šoli posebnega, starši plačujejo posebej. Kdor vpiše otroka na zasebno šolo, bo zato tudi nekaj plačal. Edino, kar prinaša ustavna odločba je, da se obvezni del izobraževalnega programa financira iz javnih sredstev, ne glede na to, kje se izvaja,« dodaja nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar.
Predstavnica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo Jožica Frigelj je pojasnila, da nasprotujejo javnemu financiranju zasebnikov v šolstvu. »Dokler nimamo zagotovljenih odličnih pogojev za dobro šolstvo, dotlej se je nehigienično pogovarjati o peščici osnovnih šol. Dokler se otroci v javni šoli učijo iz raztrganih učbenikov, telovadijo v nevarnih telovadnicah, dokler učitelji iz lastnih sredstev kupujemo material za izvajanje učnih načrtov, je ta razprava o zasebnem šolstvu toksična.«
Povabljeni so, na željo predsednika republike Boruta Pahorja, poskusili soočiti in zbližati različne poglede na umeščenost zasebnih šol v naš sistem vzgoje in izobraževanja.
»Posvet ima torej večjo ambicijo od te, da se osredotoči zgolj na vprašanje uveljavitve zavezujoče odločbe ustavnega sodišča (2014) glede Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Seveda se razpravljavci temu ne bomo izognili, vendar vas vabim, da to umestimo v koncept širšega premisleka o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji,« so zapisali v predsednikovem uradu.
Vprašanje umeščanja zasebnih šol v sistem vzgoje in izobraževanja odpira številna vprašanja, so prepričani. Denimo, kje so meje odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol, na kakšen način naj vrši nadzor nad njimi in kakšni so sodobni trendi na tem področju v primerljivih družbah.
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je uvodoma dejal: »Naš šolski sistem je že eden najboljših na svetu, to kažejo številne mednarodne primerjave, raziskave, seveda pa je mogoče narediti še veliko v smeri večje kakovosti. Ker je šolski sistem temelj ohranjanja nacije, vztrajamo pri javnem šolstvu. Ne gre samo za ohranjanje, ampak za ključno gibalo napredka, skozi prenašanja vzorcev in znanja.«
Kakšen naj bo model šolstva za 21. stoletje? Kaj je dobra šola? To sta po eni strani vprašanji za milijon dolarjev, če parafraziramo predsednika združenja ravnateljev Gregorja Pečana, a hkrati odpirata temo, ki ne zadeva le staršev, učiteljev in šolske politike, ampak vso družbo, danes in še čez celo vrsto leto, ko bodo konkretno vidni rezultati, kako dober, ali pa tudi ne, je šolski sistem.
V jutrišnjem Delu preberite več o zasebnih osnovnih šolah pri nas, polemikah, ki se odpirajo ob uresničevanju ustavne odločbe, in pa pogovor s predsednikom združenja ravnateljev Gregorja Pečana, ki pravi: »Naš šolski sistem je mnogo preveč reguliran in je zaradi tega zelo trd in rigiden. O avtonomiji šole in učitelja ni govora. Imamo zapovedano 95-odstotno realizacijo ur pri posameznem predmetu, namesto da bi imeli zapovedano realizacijo curiculuma.«
V jutrišnjem Delu preberite več o zasebnih osnovnih šolah pri nas, polemikah, ki se odpirajo ob uresničevanju ustavne odločbe, in pa pogovor s predsednikom združenja ravnateljev Gregorja Pečana, ki pravi: »Naš šolski sistem je mnogo preveč reguliran in je zaradi tega zelo trd in rigiden. O avtonomiji šole in učitelja ni govora. Imamo zapovedano 95-odstotno realizacijo ur pri posameznem predmetu, namesto da bi imeli zapovedano realizacijo curiculuma.«
Pikalo danes sodeluje tudi na okrogli mizi Mladega foruma SD o javnem šolstvu. FOTO: Matej Družnik/Delo
Ne le zato, ker ti ljudje ne bi imeli dela, ampak tudi zato, da ohranjanja nacije in napredka ne bi prepustili zasebnim interesom. Verjame, da je javno za Slovenijo zelo pomembno, saj je namenjeno vsem, kakovostno, bogato, pluralno in ideološko neobremenjeno.
Jernej Pikalo: Prav je, da lahko starši svoje otroke vzgajajo v skladu s svojimi prepričanji. Je pa veliko vprašanje, ali mora država to financirati.
Po ministrovem mnenju glede financiranja ni enoznačnega odgovora.
Slavko Gaber, nekdanji šolski minister, je pojasnil, da so zasebne šole nastale zaradi ideoloških razlik med ljudmi in prav je bilo, da je država to podprla.
Maja Makovec Brenčič, prav tako nekdanja ministrica, je kot največji problem izpostavila prav financiranje. Vendar po njenih besedah ni pravo vprašanje, ali tem šolam nameniti 300.000 evrov – toliko bi država morala odšteti, če bi spoštovala ustavno odločbo – ampak katere elemente in standarde znanja moramo v njih zagotoviti.
Uzakonjena neprofitnost
Miha Skubic, predstavnik civilne iniciative Bogatimo šolstvo, je dejal, da pri debatah o razmerju med zasebnim in javnim šolstvom naletimo na varstvo organizacije, javne mreže in pravice posameznika, čeprav je sodišče pravici posameznika do izobraževanja dalo prednost pred varstvom javne mreže. »Položaj v zasebnih šolah je praktično enak javnim, od učiteljskih plač do strukture učencev. V zdajšnji zakonski različici je nemogoče ustvarjati profit, saj so šole zavodi, ki so po definiciji neprofitne. Če ustvarjajo profit, ga morajo vrniti v svojo osnovno dejavnost.«
Iztok Kordiš pravi, da ljubljanska waldorska šola vseh 26 let svojega obstoja dobro sodeluje z državnimi šolami. FOTO: Matej Družnik/Delo
»Ne potrebujemo sredstev za ustanavljanje šol in investicije, vse to je na ramenih staršev. Vse, kar je na šoli posebnega, starši plačujejo posebej. Kdor vpiše otroka na zasebno šolo, bo zato tudi nekaj plačal. Edino, kar prinaša ustavna odločba je, da se obvezni del izobraževalnega programa financira iz javnih sredstev, ne glede na to, kje se izvaja,« dodaja nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar.
Toksične razprave
Predstavnica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo Jožica Frigelj je pojasnila, da nasprotujejo javnemu financiranju zasebnikov v šolstvu. »Dokler nimamo zagotovljenih odličnih pogojev za dobro šolstvo, dotlej se je nehigienično pogovarjati o peščici osnovnih šol. Dokler se otroci v javni šoli učijo iz raztrganih učbenikov, telovadijo v nevarnih telovadnicah, dokler učitelji iz lastnih sredstev kupujemo material za izvajanje učnih načrtov, je ta razprava o zasebnem šolstvu toksična.«
Ni pomembno financiranje, ampak kakovost in dostopnost, meni predsednik republike. FOTO: Matej Družnik/Delo
Med povabljenimi so predstavnica Civilne iniciative Kakšno šolo hočemo Jožica Frigelj, nekdanji šolski ministri Maja Makovec Brenčič, Slavko Gaber in Igor Lukšič, nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar, direktorica inštituta Montessori Melita Kordeš Demšar, direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš, znanstveni svetnik Zdenko Kodelja, predsednik odbora za izobraževanje Branislav Rajić, raziskovalec na Institutu za raziskovanje in evalvacijo šolstva IREŠ Tadej Rifel, predstavnik Civilne iniciative Bogatimo šolstvo Miha Skubic, teolog Ivan Štuhec in pisatelj Lenart Zajc.
»Posvet ima torej večjo ambicijo od te, da se osredotoči zgolj na vprašanje uveljavitve zavezujoče odločbe ustavnega sodišča (2014) glede Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Seveda se razpravljavci temu ne bomo izognili, vendar vas vabim, da to umestimo v koncept širšega premisleka o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji,« so zapisali v predsednikovem uradu.
Vprašanje umeščanja zasebnih šol v sistem vzgoje in izobraževanja odpira številna vprašanja, so prepričani. Denimo, kje so meje odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol, na kakšen način naj vrši nadzor nad njimi in kakšni so sodobni trendi na tem področju v primerljivih družbah.
