PISA 2022: Le 75 odstotkov dijakov dosega temeljna matematična znanja
Mednarodna raziskava Pisa 2022, ki jo je v Sloveniji koordiniral Pedagoški inštitut, je pokazala padec matematične, naravoslovne in bralne pismenosti slovenskih 15-letnikov. V raziskavi je sicer sodelovalo 83 držav, v Sloveniji pa 6721 dijakov iz 296 izobraževalnih programov, in sicer poleg vseh srednješolskih programov še 52 osnovnih šol in dve ustanovi za izobraževanje odraslih.
Kot je pojasnila dr. Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta, so slovenski dijaki pri matematični pismenosti dosegli v povprečju 485 točk, kar je značilno višji dosežek od povprečja OECD. Kljub temu da so tu slovenski dijaki nadpovprečni, pa je trend slab. Gre namreč za najnižji povprečni dosežek slovenskih dijakov od leta 2006, v primerjavi z letom 2018 pa je nižji za kar 24 točk. Poleg tega je leta 2022 le 75 odstotkov dijakov dosegalo temeljna matematična znanja, kar je za pet odstotnih točk manj kot leta 2018.
Pod povprečjem pri bralni pismenosti
Pod povprečjem OECD so slovenski dijaki pri bralni pismenosti. Slovensko povprečje je bilo 469 točk, kar je za kar 26 točk manj kot leta 2018 in pravzaprav še nikoli ni bilo nižje. Boljše dosežke so dosegli njihovi vrstniki v Španiji, Latviji, na Hrvaškem, v Nemčiji, Avstriji, Italiji … Tudi pri bralni pismenosti so opazili nazadovanje tistih, ki dosegajo temeljne ravni bralne pismenosti. Če je temeljne ravni leta 2018 dosegalo 82 odstotkov dijakov, jih je leta 2022 le še 74 odstotkov.
Najnižji upad dosežkov so slovenski dijaki pokazali pri naravoslovni pismenosti. Dosežki leta 2022 so za sedem točk nižji kot leta 2018. Temeljno pismenost je doseglo 82 odstotkov dijakov, kar je štiri odstotne točke manj kot leta 2018.
Kot je še pojasnila Klaudija Šterman Ivančič, pri matematični pismenosti ne opažajo razlik med spoloma, pri naravoslovni pismenosti je razlike za 15 točk v prid dijakinjam, pri bralni pismenosti pa kar 44 točk v prid dijakinjam. Prav tako je opazen velik vpliv socialno-ekonomskega statusa in tudi statusa priseljenca.
Razlike so tudi glede na izobraževalni program. Največje razlike nastajajo v primerjavi med gimnazijskim izobraževanjem in srednjim poklicnim izobraževanjem, in sicer razlika znaša kar 147 točk, to je več kot dve ravni znanja. Naredili pa so tudi primerjavo znotraj posameznih izobraževalnih programov ter ugotovili, da se je najbolj znižal povprečni dosežek tistih, ki obiskujejo program gimnazije.
Pozitivni trend pri občutku pripadnosti šoli
Pisa preverja tudi, kako se dijaki počutijo v šoli. Tokrat so zaznali pozitivni trend pri občutku pripadnosti šoli. Kljub temu jih je 14 odstotkov poročalo, da se čutijo izločene, 16 odstotkov se jih počuti, da so čudni in odveč, 11 odstotkov pa jih poroča, da se počutijo osamljene. 18 odstotkov jih je poročalo, da so najmanj nekajkrat na mesec izpostavljeni medvrstniškemu nasilju, devet odstotkov jih doživlja, da se nekajkrat na mesec iz njih norčujejo.
Kot je še povedala Šterman Ivančičeva, naši dijaki poročajo o precej nižji kakovosti odnosov s profesorji na šoli, 15 odstotkov se jih počuti, da jih profesorji ustrahujejo.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dejal, da se bo treba v rezultate poglobiti in iskati morebitne povezanosti in razlage. Poudaril je, da smo se kot članica EU zavezali, da bomo zmanjšali število nizkih dosežkov pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti: »V Sloveniji smo se temu v preteklosti že približali, zdaj se spet oddaljujemo.«
Dodal je, da bo o ukrepih že v prihodnjih tednih razpravljala skupina, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja.
Dr. Klaudija Šterman Ivančič pa je dodala, da je treba rezultate jemati resno: »So nekoliko kontekstualno specifični po epidemiji, ampak to ni edini razlog. Dogaja se večja zgodba. Rezultati kažejo nedvomno na upad znanja. Kaže pa se tudi, da je treba narediti nekaj na področju socialno-čustvenega blagostanja dijakov in učiteljev.«
