Plača naše medicinske sestre v Nemčiji le dodatek

Ljubljana – Na Zbornici zdravniške in babiške nege že nekaj let opozarjajo, da je v državi nastala nevzdržna razlika med potrebami po izvajalcih zdravstvene in babiške nege – stalno pomanjkanje v zavodih – in ponudbo na trgu, kjer je veliko brezposelnih.

Samo na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic stalno primanjkuje več kot 20 odstotkov medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege. Zaposleni so prisiljeni delati prek polnega delovnega časa, nadure niso plačane, koriščenje presežnih ur pa pomeni manj medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na delovnih mestih.

Medicinske sestre ločimo po pridobljeni izobrazbi – ene imajo končano srednje strokovno izobraževanje, druge pa univerzitetno. Po podatkih OECD je število diplomiranih medicinskih sester na tisoč prebivalcev v Sloveniji 2,26, v Nemčiji je ta številka štirikrat večja (9,08), v Italiji trikrat (6,34), na Norveškem pa kar devetkrat višja. Manj sester kot pri nas imajo v Turčiji – 1,69 sestre na tisoč prebivalcev. Pri številu srednjih medicinskih sester oziroma tehnikov zdravstvene nege je slika ravno obratna: pri nas jih je 6,14 na tisoč prebivalcev, povsod v tujini pa manj.

Slovenske sestre zaželene čez mejo

Marija Verbič, ravnateljica Srednje zdravstvene šole Ljubljana, pravi, da vsako leto vpisujejo osem oddelkov, kar pomeni 224 dijakov, od katerih jih šolanje nato zaključi okoli 200. Uradnih podatkov o tem, kam gredo dijaki – ali se odločijo za nadaljnje izobraževanje ali iskanje poklica –, nimajo. A se z njimi trudijo ostati v stiku, in kar jim povedo, ni presenetljivo. Velika večina se jih odloči za terciarno izobraževanje, bodisi iz zdravstvene nege, bodisi iz fizioterapije ali predšolske vzgoje. Za diplomirano medicinsko sestro se je mogoče izšolati na vseh treh slovenskih univerzah, ki nudijo visokošolske in univerzitetne programe, na Jesenicah pa je samostojni visokošolski zavod Visoka šola za zdravstveno nego.

Ravnateljica pojasnjuje, da se jih veliko vrne na šolo, po različna potrdila o opravljenem praktičnem usposabljanju, saj jih potrebujejo za zaposlitev v tujini. Veliko jih odide v sosednjo Avstrijo pa tudi v Nemčijo in Švico. Prav iz teh držav lahko najdemo tudi največ oglasov, s katerimi iščejo slovenske medicinske sestre.

V Avstriji: do 3000 evrov

Na spletnem portalu Moje Delo lahko zasledimo avstrijski oglas podjetja Healthcare recruitment group, prek katerega iščejo medicinsko sestro, ki bi delo opravljala za nedoločen čas s šestmesečno poskusno dobo. Ponudili bi ji mesečno plačilo od 2300 do 3000 evrov bruto – višina je odvisna od regije, pomagali pa bi ji tudi poiskati bivališče.

V Nemčiji iščejo medicinskega tehnika – negovalca, ki mu do nostrifikacije diplome ponujajo plačilo v višini 2000 evrov bruto, pozneje pa 800 evrov več. Za primerjavo: samo ta dodatek je enak povprečni plači medicinske sestre v Sloveniji. Negovalcu bodo plačali tudi stanovanje oziroma sobo; delati bodo moral osem dni na mesec po 24 ur. Morebitne nadure bodo plačane posebej.

ASF f. u. n je družinsko podjetje, ki se ukvarja s posredništvom in storitvami. Kot slovenski predstavnik ene izmed največjih agencij za zaposlovanje v Avstriji iščejo večje število medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov za delo v Gradcu in okolici. Nudijo redno delovno razmerje, redne in stimulativne dohodke – plačilo nadur in nočnega dela. Pomagali bodo tudi pri iskanju nastanitve in stalno svetovalno službo.

Za ta poklic še vedno dovolj zanimanja

Ponudniki zaposlitve se obračajo tudi na ljubljansko srednjo zdravstveno šolo, kjer vsako leto dobijo tudi povabilo UKC, naj tja pošljejo pripravnike; od teh se jih nekaj tam zaposli tudi za nedoločen čas. »Dijaki, ki dobijo zaposlitev v tujini, se pohvalijo, da so zadovoljni; da imajo možnost učenja tujega jezika, da jim novi delodajalci ponudijo pomoč pri iskanju stanovanja«. A v resnici, tako ravnateljica Marija Verbič, se zaposlijo na delovnem mestu negovalca, in ne medicinske sestre. Če dijaki ne dobijo službe, se odločijo za študij in v Sloveniji je kar 11 zavodov, ki vpisujejo zdravstveno nego. Za ta poklic je zanimanja, kljub težkim pogojem dela, še vedno dovolj, opisuje ravnateljica, saj imajo na šoli vsa leta omejitev vpisa.

Neugodna razporeditev delovnega časa

Zadnje statistične podatke o slovenskih medicinskih sestrah je Statistični urad (Surs) pripravil za leto 2011. Konec tistega leta je bilo pri nas nekaj več kot 18.300 zaposlenih ali samozaposlenih oseb, ki so opravljale ta poklic, od tega le dobra desetina moških (zdravstvenih tehnikov). A se je zanimanje zanj med njimi – v primerjavi z letom 2000 – povečalo za 4,6 odstotka.

Ugotovili so, da je kar 70 odstotkov moških zdravstvenih tehnikov starih od 20 do 39 let, medtem ko je večina ženskih medicinskih sester (57,1 odstotkov) starih od 30 do 49 let.

Enemu zdravniku so na razpolago skoraj tri medicinske sestre (2,7). Specifika poklica medicinske sestre je, glede na druge poklice, povsem drugačna razporeditev delovnega časa: 35 odstotkov jih je delalo v eni izmeni, 27 v dveh izmenah, kar 38 odstotkov pa v treh in več izmenah, saj je nemoteno zdravstveno oskrbo bolnikov treba zagotavljati prek vsega dneva. Kot je bilo slišati v zadnjih dneh, pa jim težave povzročajo številna nadomeščanja in prerazporejanja sester, ki so odsotne bodisi zaradi bolezni bodisi zaradi dopustov.