Plinske peči: etažni lastniki v težavah, podpore pa ni

Ljubljana – Zakonodaja predvideva, da bo večina zastarelih plinskih peči zamenjanih s sodobnimi in učinkovitejšimi do konca leta 2017. Če je treba peč zamenjati že zdaj, je dovoljeno vgraditi le novejše, kar pa povzroča velike težave v večstanovanjskih stavbah.

»Največje težave z zakonom so res v večstanovanjskih stavbah,« potrjuje Zlatko Jeretina, lastnik podjetja Elektro Jeretina. Veliko etažnih plinskih peči oziroma kotlov je starih od 15 do 20 let, zato je že sporna njihova varnost. Običajno imajo naravni vlek dimnih plinov in zajemajo zrak iz prostora. To je tudi najpogostejši vzrok zastrupitev z ogljikovim monoksidom. »Če peč zamenjamo, ni dovoljena vgradnja stare tehnologije, izjeme v zakonu sicer so, vendar jih ni veliko. Da bi samo eno novo peč povezali na skupno dimniško tuljavo po vertikali, pa ni mogoče. Nove peči zahtevajo prisilni vlek zraka in prisilni odvod dimnih plinov. Ko bi lastnik takšno novo peč vklopil, bi lahko dimne pline potisnilo ven v drugih stanovanjih, ki imajo peči z naravnim vlekom zraka in dimnih plinov,« pravi Jeretina.

Najprej do dimnikarjev

Za zamenjavo stare peči z novo, kondenzacijski kotli so tudi več kot 30 odstotkov bolj učinkoviti oziroma za enako proizvedene toplote porabijo toliko manj plina, je treba zato najprej poklicati pristojno dimnikarsko službo. Ta pove, kaj je mogoče in kaj ne. V več primerih ima vsako stanovanje svojo dimniško tuljavo, kar zamenjavo peči olajša, ni treba namreč sklepati dogovora z drugimi stanovalci. V stavbah z eno skupno tuljavo pa je nujen dogovor vseh etažnih lastnikov, pri čemer ima pomembno vlogo upravnik in tudi rezervni sklad stavbe, saj je pogosto nujno posodobiti tudi dimniške tuljave, ne le vgraditi novih cevi. »Najbolje je, da etažni lastniki poiščejo prvotni projekt plinskih napeljav in dimnikov v stavbi. Če tega ni, ali pa so bile v stavbi opravljene večje spremembe, je treba preveriti dimnike s kamero. Takrat je zelo smotrno, da so zraven tudi projektanti novih napeljav oziroma izvajalci. Če so napeljave zapletene, jih lahko skupaj pogledamo,« pravi Jure Špeh iz Eko dimnika.

Soglasja etažnih lastnikov ni preprosto dobiti, zlasti če tudi sosedi niso pripravljeni zamenjati peči. »Štirje na vertikalo so že težava,« pravi Jeretina in dodaja, da takšnih primerov niti ni malo. Med večjimi porabniki plina za ogrevanje je gotovo skoraj vsa zahodna Ljubljana, težave pa so tudi v Kranju. Špeh pravi, da se je za spremembo dimovodnih napeljav treba odločiti na sestanku etažnih lastnikov, skupaj. »Lastniki se odločajo o energijski sanaciji oziroma o izolaciji fasad, o zelenicah, na dimnike pa skoraj nikoli ne pomislijo,« pravi Špeh.

Podpor ni, nadzor šibek

Ljubljanska Energetika je še lani spodbujala zamenjave starejših plinskih kotlov z novejšimi, tudi za večstanovanjske objekte. Letos denar iz prispevka za energijsko učinkovitost v celoti nakazuje Eko skladu. Pri tem opozarja, da Eko sklad ne financira zamenjav starejših kotlov z učinkovitimi kondenzacijskimi, v kar ga je pozvala GZS, tudi zaradi varnosti in zdravja uporabnikov plina za ogrevanje.

V Energetiki zadnje čase opažajo tudi precej več uhajanj plina na notranjih plinskih napeljavah v starejših večstanovanjskih objektih. »Zdaj pripravljamo dopis, ki bo poslan upravnikom takšnih objektov, da čim prej pristopijo k obnovi notranje plinske napeljave,« pravijo v Energetiki in dodajajo, da je v Sloveniji zakonodaja o nadzoru plinovodnih napeljav in dimnikov precej nepopolna. V Nemčiji je obvezen celovit pregled plinske napeljave na vsakih 12 let.