Tiskane izdaje
Zagorjani, ki so se v minulih štirih letih odločili financirati 2,3-milijonsko investicijo v energetsko sanacijo večstanovanjskih zgradb, plačujejo v povprečju tudi za tretjino nižje račune ogrevanja. Konec leta bo v Zagorju energetsko saniranih okrog 800 stanovanj ali tretjina vseh, ki jih ima v upravljanju tamkajšnje Stanovanjsko podjetje.
Začelo se je s projektom revitalizacije rudniških površin Remining Lowex, v sklopu katerega so v Zagorju v obdobju 2007-2012 energetsko sanirali skoraj 400 stanovanj skupne površine 27.140 kvadratnih metrov. »To pomeni izolacijo fasad, tudi kleti in ostrešij, menjavo oken, vgradnjo delilnikov toplote in varčno razsvetljavo v skupnih prostorih - skratka gre za izjemno učinkovit in tudi estetski projekt,« našteva Matej Drobež z občinskega oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo.
Če je bilo leta 2009, ko so se lotili obnove prvega objekta na Polju še nekaj težav s prepričevanjem etažnih lastnikov, da se energetska sanacija splača, se je kasneje sprožil plaz: zdaj ponudba ne dohaja povpraševanja. Odziv Zagorjanov je izjemen in če Eko sklad pred kratkim ne bi zaprl razpisa, bi lahko letos obnovili še osemdeset stanovanj, ocenjuje Drobež.
Zaradi zaprtega razpisa so se morali obnovi odpovedati tudi v soseski Polje 1, 2 in 3. Ljudje na Polju negodujejo: »Osemnajst stanovanj je v hiši, etažni lastniki smo pripravljeni prispevati za sanacijo, Spekter, lastnik 27-odstotkov stanovanj, pa ne, ker zanjo nima denarja.« Neuradno stane energetska sanacija zgradbe z 18 stanovanji dobrih 80 tisočakov. »Ker nam je Durs grozil s 300.000 evri davka na nepremičnine velike vrednosti, res nismo imeli denarja,« priznava direktor stanovanjske družbe Spekter Borut Dolanc, »zdaj, ko je država priznala zmoto, in bi lahko pristopili k sanaciji, pa je Eko sklad zaprl razpis. Že januarja pričakujemo novega in takrat sledi tudi obnova Polja.« Spekter je po Dolančevi oceni doslej v energetsko sanacijo svojih stanovanj v Zagorju vložil 250.000 evrov. Prispevek Eko sklada ocenjujejo na 350 tisočakov.
Koliko nižja je poraba energije oziroma koliko nižje položnice dobivajo stanovalci v energetsko saniranih objektih, so računali na občini in na Komunali Zagorje. V samo dvanajstih zgradbah iz projekta Remining Lowex se je letna poraba energije znižala za 47 odstotkov in znaša 64 kilovatnih ur na kvadratni meter (prej 120). Sandi Grčar, direktor Komunale, pravi: »V najbolj potratni sezoni smo prodali 15.000 megavatnih ur energije, lani slabih 10.000 ali tretjino manj.« Seveda je poleg učinkov energetske sanacije zgradb treba upoštevati še vpliv zime in da ljudje vse bolj varčujejo ter privijajo radiatorje.
Primerjava v bloku z daljinskim ogrevanjem kaže: družina v 55-65 kvadratnih metrov velikem stanovanju vrača banki za posojilo za energetsko sanacijo od 20 do 30 evrov mesečno; prihranki se v povprečju sučejo okrog 30 odstotkov, v stanovanju z najugodnejšo lego nekaj več. »V znesku to pomeni okrog 40 evrov mesečno,« pravi Gregor Brinjevec, direktor Stanovanjskega podjetja Zagorje in ponazori: etažni lastnik stanovanja na najbolj ugodni lokaciji s šestmesečnim prihrankom pri ogrevanju poplača letne stroške kredita.
Navaja primer večstanovanjskega objekta v Kisovcu: pred energetsko sanacijo je letno porabil med 15.000 in 16.000 litrov kurilnega olja, zdaj med 10.200 in 10.700 litrov.
»V večini primerov so se ljudje odločili za kredite. Uspelo se nam je dogovoriti s Probanko tako, da smo jih omogočili tudi najšibkejšim - upokojencem,« pravi Brinjevec.
Najdlje bodo morali na obnovo oziroma na nižje položnice čakati stanovalci več kot 500 stanovanj na Cesti zmage, Cesti 9. avgusta in na Kidričevi cesti. Razlog ni finančna moč Eko sklada, temveč opečne fasade, zaradi katerih obstaja veliko tveganja, da energetska sanacija po dosedanjem »receptu« ne bi uspela. S težavo se zdaj ukvarjajo univerzitetni strokovnjaki.
Po Drobeževih podatkih bodo letos na Izlakah, v Kisovcu in Zagorju energetsko obnovili 250 objektov. Če bodo »lovili« plan 275 obnov letno, bodo cilj, to je obnovo prek 2000 stanovanj, dosegli do leta 2020.
