Po popitem vinu Slovenci na tretjem mestu med Evropejci

Martinovanje: nikjer ne smejo manjkati gos, mlinci, rdeče zelje in vino.

sob, 11.11.2017, 18:45

Ljubljana - Vinogradniki in vinarji danes praznujejo martinovo, prazničen čas, ko se vegetacijska doba umiri in gre narava počasi proti zimskemu počitku. Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih martinovanjih po vsej državi postrežejo značilne jedi, ki se po regijah razlikujejo, a nikjer ne smejo manjkati gos, ki jo ponekod zamenjajo tudi z raco, mlinci, rdeče zelje in vino.

Vesela martinovanja po vsej Sloveniji

Največje enodnevno javno martinovanje v Sloveniji je v Mariboru, v štajerski prestolnici se zbere tudi do 20.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Poklon jeseni in veselo druženje na Trgu Leona Štuklja spremljata bogat kulturno-zabavni program ter seveda tradicionalna vinsko-kulinarična ponudba, martinovo rajanje pa bo danes trajalo do 23. ure.

Foto: Tadej Regent, Delo

Tudi v Ljubljani je danes do 17. ure potekal drugi del javnega martinovanja, v okviru Ljubljanske vinske poti oziroma projekta November Gourmet Ljubljana. Danes se je predstavilo okoli 70 ponudnikov vrhunskega slovenskega vina in odlične kulinarike, prejšnjo soboto pa še nekoliko več, približno 90.

Martinovanje na Krasu ni omejeno samo na eno lokacijo, povezuje ponudnike ob kraški vinski cesti, skozi kraške vasice in vinske kleti, letos se ji je pridružilo več kot sto ponudnikov. Tudi letos so poskrbeli za avtobusni prevoz z brezplačnimi vozovnicami za "skoči gor - skoči dol", ki so jih ljubitelji vina dobili ob nakupu degustacijskih kuponovv Sežani, Štanjelu, Dutovljah in Pliskovici.

Osrednja lokacija briškega martinovanja je tudi letos Šmartno, kjer prirejajo kulturne in zabavne dogodke ter tržnico domačih dobrot in degustacijo olivnega olja, od tam pa se je mogoče odpraviti na degustacije k okoliškim vinarjem. V Vipolžah so pripravili 6,5 kilometra dolg martinov pohod, na katerem so se pohodniki spoznavali z vinom, olivnim oljem, kakiji in drugimi dobrotami. Tradicionalno martinovanje so priredili tudi v najstarejšem slovenskem mestu - na Ptuju, v Gornji Radgoni pa se je ob degustiranju mladega vina mogoče še kaj naučiti o pridelavi penin.

Zahvala za dobro letino

Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na ozemlju današnje Madžarske.

Oče svetega Martina je bil rimski vojak v času Rimskega imperija. Ko je bil Martin še otrok, se je družina zaradi očetove službe preselila na ozemlje sedanje Italije, Martin pa je tam spoznal krščansko vero. Čeprav je po očetovi tradiciji postal rimski vojak, ki naj bi služil vojaško obveznost v Franciji, se je posvetil življenju za reveže. Someščani so ga proti njegovi volji izvolili za škofa v Toursu.

Nečisto in grešno vino se spremeni v pravo

V Sloveniji in na Hrvaškem se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo. V skladu s šegami in navadami lahko šaljivi blagoslov opravi moški, preoblečen v škofa. Ob praznovanju potekajo v vinorodnih predelih tudi pojedine, pri katerih so najpogosteje na jedilniku znamenite Martinove gosi in mlinci.

Za slovensko Istro je martinovanje oziroma martinja značilno šele po 2. svetovni vojni. Tipične jedi so povezane z olivnim oljem, na mizi je lahko tudi samo kruh in olje, s katerim so pospremili mlado vino. Bolj zahtevne jedi v tem času so bile predvsem fuži (testenine) s petelinjim ali kokošjim golažem, ki ga imenujejo tudi »žgvacet«, pečen puran (gos), kislo zelje (»kapuz«) in ocvrt kruh z refoškom.

Priljubljena pijača med Slovenci

Vino je med Slovenci zelo priljubljena pijača skozi vse leto, piše Gregor Mlakar z STA. Po statističnih podatkih Sursa smo ga v letu 2015 povprečno popili vsak 43 litrov, od tega dobri dve tretjini belega. S to količino smo se uvrstili na tretje mesto med državami EU. Pred nami so le Luksemburžani s 50 in Portugalci z 48 litri popitega vina. Najslabši pivci vina so Poljaki, ki ga spijejo dva litra na leto, kar je desetkrat manj od evropskega povprečja.

Foto: Tadej Regent, Delo

Slovenski vinogradniki so lani pridelali skoraj 95.000 ton grozdja, iz katerega je bilo proizvedeno dobrih 820.000 hektolitrov vina. Še vedno močno prevladujejo bele sorte grozdja in s tem tudi belo vino, ki ga je skoraj 70 odstotkov. Z vinom smo bili tako v Sloveniji 91-odstotno samooskrbni, kljub temu pa še vedno nekaj več vina uvozimo kot izvozimo, piše Mlakar.

Največ vina iz Slovenije v Italijo, ZDA in Avstrijo

Največ vina Slovenija uvozi iz Italije, Makedonije in Madžarske, lani za okoli 14 milijonov evrov, največ pa ga izvozi v Italijo, ZDA in Avstrijo, lani za okoli 13 milijonov evrov. V zadnjih letih se je zelo povečal izvoz na Kitajsko, in sicer od leta 2007, ko smo tja izvozili za 91.000 evrov vina, do lani za skoraj desetkrat.

Ker je te dni na mizah precej perutninskega mesa, je zanimiv podatek Sursa, da je bilo lani tega predelanega skoraj 65.000 ton, s čimer je bila stopnja samooskrbe z njim v Sloveniji 107-odstotna, vsak prebivalec Slovenije pa ga je v povprečju porabil približno 30 kilogramov.

Ob goskah, račkah, puranu ali piščancu za martina vedno postrežemo tudi mlince, ki so jih slovenska podjetja lani prodala za dobrih 320.000 evrov oziroma okoli 140 ton. V istem obdobju so trgovci od kmetov odkupili blizu 170 ton rdečega zelja, je zapisal Gregor Mlakar.

Cene vina naraščajo

Sicer pa je večina slovenskih vinarjev še vedno butičnih v primerjavi z globalnim trgom, saj so njihovi vinogradi v več kot 91 odstotkih leta 2015 merili manj kot hektar. Jih je pa vse več, ki pridelujejo vse bolj kakovostno vino, o čemer priča tudi podatek o rasti cene kakovostnih vin v Sloveniji.

Foto: Tadej Regent, Delo

Medtem ko je bilo potrebno še leta 2006 za steklenico odšteti v povprečju 1,92 evra, je cena lani narasla že na 3,05 evra. Cene so sicer v teh desetih letih nihale, najvišja so bila leta 2013, ko je litrska steklenica v povprečju stala 3,35 evra.

Rojstni dan danes praznuje 200 Martinov

Danes je še posebno praznično za 200 Martinov v Sloveniji, ki po podatkih Sursa praznujejo rojstni dan. To ime je sicer na 25. mestu po pogostosti med vsemi moškimi imeni v Sloveniji, skupaj je pri nas kar 8969 Martinov in 7503 žensk z imenom Martina, te so na 26. mestu med vsemi ženskimi imeni. Na martinovo pa letos sicer v Sloveniji rojstni dan praznuje 5571 ljudi.

Prijavi sovražni govor