Po šest ur na dan v iskanju sreče

Zagreb – Imotski je majhno mesto na jugu Hrvaške; znano je po tem, da se tam temperature poleti lahko dvignejo tudi čez 40 stopinj Celzija, v zadnjem času pa tudi po tem, da je v tem mestu po nekaterih ocenah največ igralcev na srečo na Hrvaškem.

Podatki so dovolj zgovorni; v Imotskem živi kakšnih 10.000 prebivalcev, brez dela jih je skoraj polovica, ocene pa so pokazale, da jih je v stavnicah, ki so v skoraj vsaki ulici tega malega mesta na meji med Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino, vsak dan več kot tisoč. Pred kratkim je zgodbo o enem izmed njim, Slavku Šimi Mandiću, objavil časnik Slobodna Dalmacija. Brezposelni možakar se je »pohvalil«, da vsak dan preživi v stavnici (ali vsaj v bližini, kjer preučuje rezultate) od pet do šest ur. Koliko vsak dan vloži v stave in koliko zasluži, ni hotel raz kriti, zato so obveljale ocene, da večina igralcev (beri: iskalcev) na srečo porabi po približno 20 do 30 kun (2,5 do štiri evre). »Pri nas v Imotskem so nekateri tako vneti igralci, da stavijo celo na peto saharsko ligo v hokeju na ledu,« v šali pove 40-letni Slavko.

Hrvaška je postala dežela, v kateri športnih stavnic nasploh ne manjka. Statistika kaže, da na 2000 prebivalcev (Hrvaška jih ima nekaj več kot štiri milijone) pride po ena stavnica. Uradni podatek tudi kaže, da so Hrvati v zadnjem letu v stavnicah porabili najmanj pet milijard kun oziroma približno 600 milijonov evrov; predlani, pravijo ocene, je bila številka le za odtenek nižja. A to so le stavnice; dodatne štiri milijarde kun Hrvati porabijo tudi za vplačila v preostale igre na srečo, kar pomeni, da na leto za iskanje sreče porabijo kakšno milijardo evrov.

Kriza, ki tudi Hrvaški ni prizanesla , je razmere na področju iger na srečo le še poslabšala; vse več ljudi pričakuje lahek dobiček in stavnice obišče vedno več ljudi različnih starosti. Nekateri postanejo celo odvisniki. Že pred časom je bila na Hrvaškem objavljena anketa, v kateri so za mnenje o igrah na srečo spraševali učence sedmih in osmih razredov; rezultati so bili skrb vzbujajoči, saj se je po kazalo, da skoraj vsak peti osnovnošolec v Zagrebu že občasno igra na srečo. Za večino je to sicer »prijetna zabava« pa tudi »dober vir prihodkov«.

Po kazalo se je tudi, da je Hrvate najlažje privabiti v stavnice ob velikih športnih dogodkih; svetovnih prvenstvih v nogometu in olimpijskih igrah, kar seveda velja tudi za druge države, tudi Slovenijo . Pri nas po nekaterih podatkih od 15 do 20 odstotkov populacije spada med redne igralce, se pravi tiste, ki najmanj enkrat na mesec sodelujejo pri eni od iger na srečo, od 45 do 50 odstotkov pa jih igra občasno . Sicer pa je najbolj znan trg iger na srečo v Franciji, kjer se na leto »obrne« v tem poslu skoraj štiri milijarde dolarjev; na drugem mestu je Nemčija, kjer za igre na srečo porabijo dobri dve milijardi dolarjev na leto, v Veliki Britaniji, ki prav zdaj gosti športnike sveta v bitkah za olimpijsko zlato, pa v iskanju natančnih kvot, koeficientov, seštevanj, odštevanj in ugibanj porabijo dobro milijardo dolarjev. A tako kot vsepovsod imajo tudi v Veliki Britaniji največji dobitek (in dobiček) edino in zgolj – prireditelji iger na sre čo ter lastniki stavnic.