Po združitvi šol se v Kranju bojijo odpuščanja

Kranj, Izola, Piran – »Ničesar nimam v roki,« je včeraj na vprašanje, kako komentira odločitev vlade o združitvi ESIC centra in zavoda Tehniški šolski center (TŠC) Kranj v Šolski center Kranj, dejal ravnatelj gradbeno-storitvene šole Tomo Grahek, ki je z vladnim sklepom ostal brez delovnega mesta.

Brez delovnega mesta sta ostali tudi ravnateljica ekonomske trgovske šole Nada Šmid in ravnateljica višje strokovne šole na TŠC Kranj Gabrijela Kranjc. »Prepričani smo, da je center deloval uspešno. Na šoli učim informatiko in upam, da bom lahko nadaljeval, vse pa je odvisno od bodočega vodstva,« je dejal Tomo Grahek.

Spremembe uveljavljene sredi šolskega leta

Bolj ostri so bili na kranjskem območnem odboru Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, ki je septembra skupaj s predstavniki sveta zavoda, sveta staršev in dijakov Ekonomsko-storitvenega izobraževalnega centra (ESIC) Kranj odločno nastopil proti načrtom direktorata za srednje in višje šole, ki ga vodi Jurij Šink, do marca ravnatelj ekonomske gimnazije v okviru ESIC. Predsednica kranjskega Sviza Vlasta Sagadin je ugotavljala, da ministrstvo kljub pozivu, naj o nameri premisli, tega ni storilo.

»Statusne spremembe bodo začele veljati že 1. januarja 2013. To pomeni, da bodo kadrovske in organizacijske spremembe potekale med šolskim letom, kar je neracionalno in težko izvedljivo. Skrbijo nas kadrovski presežki, ki bodo nastali predvsem med tehnično-administrativnimi delavci, pa tudi nekaterimi profili strokovnih delavcev.«

Vlada je potrdila tudi sklep o izločitvi organizacijske enote Gimnazija iz ESIC Kranj v samostojni zavod Gimnazija Franceta Prešerna ter sedanjo ravnateljico Mirjam Bizjak imenovala za vršilko dolžnosti ravnateljice Gimnazije Franceta Prešerna. Ena od vladnih utemeljitev je bila, da bo od zdaj Mestna občina Kranj primerljiva z drugimi mestnimi občinami, ter da gre za največjo strokovno ekonomsko gimnazijo v Sloveniji, ki si prizadeva svoj program razširiti tudi s programom splošne gimnazije, kar bo kot enovita šola laže uresničila.

»Ustanavljanje novih gimnazij je nesmiselno«

Predsednik srednješolske konference pri Svizu Jože Brezavšček opozarja na nenačelnost. V Portorožu in Izoli gre za združevanje šol, ki imajo vsaka posebej premalo dijakov za normalno delovanje. V tem primeru je združitev logična posledica. Pri ekonomski gimnazije iz ESIC v Kranju pa tovrstna logika ne drži.

»Center srednjih šol se razdružuje zato, da bo ekonomska gimnazija s 600 dijaki postala samostojna šola. Takšnih strokovnih gimnazij je v državi veliko in so vse združene z drugimi programi. Zaradi tega niso nič slabše, lahko dokažemo, da so boljše. Pomembni so kriteriji, ki jih uporabimo. Ugotavljamo, da je zaradi velikega vpisa na gimnazijske programe (43 odstotkov populacije v generaciji), težava z vpisovanjem v srednje strokovne in poklicne šole. Glede tega je ustanavljanje novih gimnazij nesmiselno. Razlaga, da je prišlo do tega zaradi vzora drugih mest, je puhlica. V krogu 20 kilometrov so takšni programi v Radovljici in Ljubljani. Nekdo si postavlja hlevček, ki ga je začasno zapustil in v katerega bi se v kratkem rad vrnil. Ali je res čas za takšne igre?« je dejal Brezavšček.

Na Obali vidijo dobre strani združevanja

V Izoli imajo novo Srednjo šolo Izola in v Piranu Gimnazijo, elektro in pomorsko šolo Piran. V slovenski Istri pravijo, da prihrankov ne bo. Dobra stran večjega zavoda je, da laže kljubuje napovedanim pretresom in omogoča dodatno dejavnost in več možnosti za lasten zaslužek, slabo pa je to, da šole prevzemajo tovarniško logiko produkcije znanja.

Borut Butinar, ravnatelj Gimnazije Piran in vršilec dolžnosti ravnatelja novega šolskega zavoda, je povedal da ima gimnazija približno 300 in pomorska šola 170 dijakov. Zanje se razmere ne bodo spremenile. Ostali bodo v istih prostorih in ob istih programih. Tudi pri učiteljih in tehničnih delavcih (skupaj jih je 71) ne bo večjih sprememb. Pri administrativnih delavcih bodo predvidoma prihranili štiri delovna mesta, pri učiteljih nobenega. Sedanji ravnatelj srednje pomorske šole Marjan Tončić bo postal pomočnik ravnatelja. Predvidoma do konca januarja bodo imenovali 13-članski svet zavoda, v katerem bo le en predstavnik vlade.

Butinar je povedal, da so zaposleni razumeli zahtevo po racionalizaciji in da proti povezavi ni bilo posebnega odpora. »Največ pomislekov so imeli učitelji gimnazije, ki še pomnijo, kako so sredi 80-tih let ukinili piransko gimnazijo, a so jo po nekaj letih znova ustanovili. Toda v tem primeru gimnazija in pomorska šola ostajata z vsemi programi. Takšen šolski zavod bo imel dovolj dijakov, večjo stabilnost in možnost razvoja. Edini večji prihranek ni vezan na reorganizacijo, ampak na predlog ministrstva, da bi za 15 odstotkov zvišali normative profesorjem,« je dejal Butinar.

Adelija Perne, sedanja ravnateljica Srednje gostinske in turistične šole (346 dijakov), bo postala vršilka dolžnosti ravnateljice Srednje šole Izola, v kateri bo tudi Srednja zdravstvena šola (292 dijakov). Poleg tega upravljajo dijaški dom, v katerem je 93 dijakov. Nova šola bo ohranila vse izobraževalne programe, imela bo 83 učiteljev in tehničnega osebja. Adelija Perne je dejala, da se za dijake in zaposlene ne bo nič spremenilo. Nihče ne bo zaradi reorganizacije izgubil zaposlitve. »Predvidevamo, da velikih pretresov in sprememb ne bo,« je še dejala ravnateljica.