Tiskane izdaje
Ljubljana - Banke v Sloveniji so v prvem četrtletju ustvarile 146 milijonov evrov dobička pred davki. K izboljšanju poslovanja so prispevali povečanje neto neobrestnih prihodkov ter nadaljnje sproščanje oslabitev in rezervacij, je objavila Banka Slovenije.
Zmanjševanje bilančne vsote bančnega sistema se je v prvem četrtletju letos nadaljevalo s počasnejšo dinamiko kot v preteklih letih. Bilančna vsota je konec marca dosegla 37 milijard evrov.
»Likvidnost bank ob nadaljevanju krčenja kreditov ostaja visoka, prav tako je povprečna kapitalska ustreznost bančnega sistema na zadovoljivi ravni, vendar z znatnimi razlikami med posameznimi bankami,« so zapisali v Banki Slovenije in dodali, da tako likvidnost kot kapitalska ustreznost bank ne predstavljata omejitev za večjo kreditno aktivnost.
Krčenje posojil podjetjem se je nekoliko ustavilo
Upočasnjevanje krčenja posojil podjetjem, ki se je začelo v letu 2015, se je v prvem četrtletju letos nekoliko ustavilo. Medletni padec posojil je marca znašal 12,8 odstotka, potem ko je bil pred letom dni 19-odstoten.
»Kreditna aktivnost je še vedno v veliki meri omejena s nizkim kreditno sposobnim povpraševanjem podjetij po dolžniškem financiranju. Vendar pa lahko okrevajoče gospodarsko okolje in ugodne obrestne mere spodbudijo podjetja k večjem povpraševanju po posojilih,« meni centralna banka.
Rast posojil gospodinjstvom je ostala nizka, a pozitivna, pri 0,5 odstotka. Nizka zadolženost gospodinjstev, nizke obrestne mere in ugodne cene nepremičnin prispevajo k rasti stanovanjskih posojil, ki je marca dosegla 1,4 odstotka. Krčenje potrošniških posojil se že dlje časa upočasnjuje, marca je bilo enoodstotno.
Na vloge nebančnega sektorja je vplival umik vlog države, kar pa ni poslabšalo dinamike rasti vlog nebančnega sektorja, ki je dosegla 3,2 odstotka. Vloge gospodinjstev še naprej naraščajo, v prvem četrtletju so bile višje za 318 milijonov evrov, od tega več kot polovica pri velikih domačih bankah.
Ta rast je posledica povečanja vpoglednih vlog, med drugim na račun zmanjšanja kratkoročnih in dolgoročnih depozitov, ki dospejo in jih varčevalci zaradi izjemno nizkih obrestnih mer niso pripravljeni ponovno vezati, zato sredstva puščajo na računu. Delež vpoglednih vlog v ročnostni strukturi vlog gospodinjstev je bil marca 59-odstoten.
Bolj kakovostni kreditni portfelji
Kakovost kreditnega portfelja bank se izboljšuje. Delež terjatev v zamudi nad 90 dni se je v prvem četrtletju znižal na 8,2 odstotka, kar je dve odstotni točki manj kot konec leta 2015. Po širši definiciji Evropske bančne agencije (Eba), ki med nedonosne izpostavljenosti vključuje tudi prestrukturirane terjatve še nekaj časa po tem, ko so dolžniki začeli redno odplačevati dolg, je delež nedonosnih izpostavljenosti v prvem četrtletju znašal 10,8 odstotka in prav tako znižuje.
Kakovost portfelja se izboljšuje na najbolj obremenjenih segmentih, posebej pri terjatvah do nefinančnih podjetij in do tujcev. Pretežni del terjatev v zamudi nad 90 dni še vedno predstavljajo terjatve nefinančnih podjetij, vendar sta se tako obseg kot delež terjatev znotraj sektorja znižala na raven v začetku leta 2010, so še zapisali v Banki Slovenije.
