Tiskane izdaje
Nova Gorica – Odkar so v verigi prodajaln s pohištvom Dipo potrdili, da se junija nameravajo naseliti v propadajočo lokomotivsko remizo ob nakupovalnem središču Supernova v Novi Gorici, se v javnosti vzbujajo dvomi, ali trgovina tja resnično sodi. Polkrožna rotunda namreč ni največja le v Sloveniji, temveč tudi v srednji Evrope, in je v arhitekturnem smislu zagotovo ena najlepših. Nameri trgovcev nasprotuje celo občina.
Nova trgovina s pohištvom Dipo, del avstrijske skupine Rutar, naj bi novogoriško Supernovo še povečala. To je nedavno potrdil tudi vodja prodajaln Dipo Dragan Ašanin, ki je med drugim povedal, da so kolebali med več lokacijami, a jih je remiza najbolj prepričala. »Rešitev se nam je zdelo najbolj zanimiva, tudi zaradi oblike stavbe, pa še trgovski center je že poleg. Blizu je tudi Italija in računamo na tamkajšnje kupce,« je razložil.
Po njegovih besedah je Dipo remizo najel – njen lastnik je namreč družba Immorent - , gre pa za okrog 2700 kvadratnih metrov površin. Notranjost polkrožne rotunde, ki že dlje časa klavrno propada, naj bi popolnoma posodobili, v trgovini, ki naj bi jo odprli junija, pa naj bi delo dobilo med 20 in 25 ljudi. Naj spomnimo, da sta tako vodnemu stolpu kot lokomotivski remizi (kurilnici) ob Prvomajski ulici v Novi Gorici Slovenske železnice že pred leti odrekle. Remiza je tako dobila zasebnega lastnika, zanjo pa je novogoriška občina s prostorskim načrtom zahtevala obnovo in javno namembnost.
So večkrat kršili OPPN?
Nad zdajšnjimi načrti prodajlne s pohištvom Dipo so ogorčeni v Društvu za Bohinjsko-goriško progo, kjer že leta opozarjajo na neizkoriščenost kulturnega in tehničnega bisera. »Za območje remize je občina že dvakrat sprejemala prostorske akte, in sicer leta 2006 lokacijski načrt in nato leta 2009 občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). V obeh dokumentih je bilo opredeljeno tudi varovanje tehnične in kulturne dediščine. Občina seveda ne more predpisovati natančne vsebine objektov, ki so v zasebni lasti. Za rotundo je tako predpisana le osnovna namembnost – v njej se mora odvijati javni program –, vseeno pa občina zahteva, da se mora del objekta nameniti za muzejsko oziroma kulturno dejavnost. Z napovedjo, da bo trgovina Dipo zasedla celotno rotundo, je torej napovedana tudi kršitev OPPN. Ta je bil kršen že ob začetku gradnje trgovskega središča na območju remize, ko so porušili podolgovato poslopje na južnem delu rotunde, kjer so bili prostori za strojno osebje. OPPN namreč dovoljuje samo odstranitev majhnega prizidka na severovzhodnem delu rotunde,« opozarja Matjaž Marušič, tajnik Društva za Bohinjsko-goriško progo.
Dodaja, da je občina z investitorjem v trgovsko središče sklenila tudi dogovor, zavarovan z bančno garancijo, po katerem mora investitor v zameno za oprostitev plačila komunalnega prispevka izvesti nekatere naložbe v javno infrastrukturo v neposredni okolici trgovskega centra, med drugim urediti del Prvomajske ceste in zgraditi meteorni odvodnik v Sočo. »Nič od tega do danes ni bilo narejeno,« ugotavlja Marušič. Po njegovih besedah je remiza v Novi Gorici z zgodovinskega, arhitekturnega in tehničnega vidika neločljiv del Bohinjske železnice.
Neizkoriščen turistični potencial
»Bohinjska proga spada med deset najzanimivejših železniških prog v Evropi, a je njen turistični potencial glede na primerljive proge izkoriščen manj kot desetodstotno. Naj bo torej v rotundi ne le muzej, pač pa nekakšno informacijsko središče Bohinjske proge,« predlaga. Remiza bi po Marušičevem prepričanju pod svojo veliko streho lahko spravila tehnično-prometni doživljajski park z vso spremljajočo ponudbo.
Poleg tega so danes zapuščeni objekti in naprave na območju novogoriške remize po njegovih besedah nujni tudi za izvajanje voženj muzejskih vlakov s parno vleko. »Ravno ta, sicer v primerjavi z ostalim prometom na progi Jesenice- Nova Gorica-Sežana ne ravno velik, a z vidika turizma pomemben segment, od opustitve stare remize leta 2008 najbolj trpi. Parnih lokomotiv v Novi Gorici namreč ni več možno obračati in jim nuditi strehe nad glavo. Zato se vse vožnje začenjajo na Jesenicah, četudi je treba s praznim vlakom priti po potnike v Novo Gorico. Da se stroški pri tem podvojijo, najbrž ni treba posebej razlagati«.
Občina soglasja ne bo dala
Tudi novogoriška občina, ki je kot upravljalec ceste prejela vlogo za podajo soglasja k projektni dokumentaciji ureditve remize, prodajalne pohištva tam noče. »Občina bo soglasje k predloženi projektni dokumentaciji zavrnila, v kolikor ne bo vloga dopolnjena, saj ne vsebuje rešitev dostopa do remize in ureditve njene okolice. Pri tem bo še dodatno opozorila na neskladnost predlaganih vsebin z določili OPPN. Sicer je ugotavljanje skladnosti predlagane vsebine z OPPN po uradni dolžnosti v pristojnosti upravne enote. Gotovo bi o tem besedo moral dati tudi Zavod za spomeniško varstvo, ki je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za remizo tudi soglasodajalec. Uradno o tem, da so lastniki že pridobili njihovo soglasje, nismo obveščeni,« nam je povedala Mirka Križnič, višja svetovalka za stike z javnostmi na občini.
Priznava tudi, da izpolnjevanje sporazuma o razmerjih med občino, Immorentom in Primorjem še vedno ni zaključeno in oteženo zaradi stečaja Primorja. »V interesu občine je, da se poišče sporazumna rešitev, ki bo vsebovala tudi dokončno ureditev Prvomajske ulice in s tem povezanega odvodnjavanja,« poudarja. Za komentar smo zaprosili tudi Zavod za spomeniško varstvo in družbo Immorent, ki pa na naša vprašanja nista odgovorila.
