Poleg dopustov in regresa deli še usklajevanje plač
Zdi se, da vsako novo poglavje, ki se odpre na pogajanjih o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, pomeni novo točko razhajanj med sindikati in vlado. Po napovedi prevetritve in poenotenja meril za določanje dni dopusta ter zahtevi za višji regres so različna tudi stališča do tega, kako bi v prenovljeni ureditvi usklajevali plače.
Vlada bi v novem plačnem sistemu zakonsko določila, da se plače v javnem sektorju vsako leto uskladijo za 65 odstotkov ugotovljene inflacije. »Predlog upošteva javnofinančne omejitve. Prav zaradi njih je predvideno, da začne avtomatizem valorizacije uvajati šele, ko bo novi sistem zaživel v celoti, po prevedbi plač in odpravi nesorazmerij, vendar ne pozneje kot leta 2027,« je pojasnil Peter Pogačar, direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo in namestnik vodje ožje vladne pogajalske skupine. Po njegovih besedah je za vlado pomembno predvsem to, da se vzpostavi nova plačna lestvica, po kateri bo osnovna plača najnižje plačanih delovnih mest v višini minimalne plače, in ne več pod njo, ter da se hkrati postopno odpravijo tudi nesorazmerja.
Sindikati imajo veliko pomislekov. »Podpiramo pripravljenost, da se v zakonu vzpostavi minimalna raven uskladitve, a je pri tem predlogu problematično tudi to, da vzpostavlja maksimum uskladitve in ni več pogajanj,« je strnil Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, in opozoril, da bi se, glede na to, da se minimalna plača po zakonu obvezno vsako leto usklajuje z najmanj stoodstotno inflacijo, že zelo hitro nekaj razredov spet znašlo pod njo. Da se sindikati ne bi mogli dogovarjati o boljši indeksaciji od predlagane, zožuje področje socialnega dialoga, se strinja tudi Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Peter Pogačar pa je oba spomnil, da veljavni zakon ne določa obveznosti usklajevanja, ampak to v celoti prepušča dogovoru, posledica tega pa je bila, da se skoraj desetletje, do oktobra lani, plače v javnem sektorju niso usklajevale, kar je v nekaterih skupinah povzročilo realni padec plač in tudi nesorazmerja.
Priprta vrata za višji regres
Vlada je zdaj tudi uradno zavrnila njihovo zahtevo po višjem regresu za slabše plačane. Zakon določa izplačilo v višini minimalne plače, ki je letos 1204 evre, kar je 12 odstotkov več kot lani in torej presega inflacijo. Drugi argument vlade je, da so se plače v javnem sektorju v zadnjem letu zvišale dvakrat – za 4,5 odstotka oktobra in še štiri odstotke aprila. »Če bi se v drugi polovici leta draginja zaostrila, se je vlada pripravljena pogajati o dodatku za tiste z najnižjimi plačami,« je dodal Pogačar.
Sindikati so zahtevali, da bi prejemniki minimalne plače dobili 1500 evrov regresa, za tiste v višjih plačnih razredih bi bilo zvišanje sorazmerno nižje. »Javni uslužbenci do 41. plačnega razreda bodo dobili manj, kot so lani, kljub inflaciji,« je opozoril Jakob Počivavšek. »Vlada preprosto ne sliši na uho, da so zaposleni v javnem sektorju z dna plačne lestvice bolj izpostavljeni inflaciji, ki je najvišja zaradi podražitve hrane. Z lekarniško tehtnico tehta sredstva, ki bi pomenila dobro gesto, medtem ko so v gospodarstvu zelo radodarno pripravili subvencije, zdaj pa v podjetjih, ki so izpostavljala, da bo jutri konec sveta, delijo milijonski dobički. Tam pa ni bila tako zelo ostra,« je ogorčenje izrazil Branimir Štrukelj.
Med vprašanji, na katera sindikati niso dobili odgovora, je tudi, kako pomemben bo pri prenovi ureditve dogovor o predlogu poenotenja meril za letni dopust, ki bo za marsikoga pomenil tudi znižanje. »Če zaradi tega celotna kompozicija plačnega sistema pade v vodo, to zoži pot, po kateri bi lahko dosegli cilj,« je prepričan Štrukelj.
