Tiskane izdaje
Maribor – Župan Andrej Fištravec je na sončno sredo nekoliko popravil sliko s črnega petka, ko je kazalo, da je mesto tik pred finančnim zlomom. V zadnjem mesecu je občinskim finančnikom uspelo izbrskati dodatnih pet milijonov evrov.
Mestna uprava, ki ji poveljuje Bojan Babič (na položaju v. d. direktorja je zamenjal Damjana Laha), si dodatne evre obeta predvsem na štirih področjih: od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), kar naj bi dosegla z izboljšanjem evidenc in osveženimi podatki o nepremičninah, s prodajo nepremičnin, prihranki in predvidenimi dobički javnih podjetij ter z zaračunavanjem komunalnih in drugih storitev državnim ustanovam.
Glede zadnjega je Bojan Babič pojasnil, da mariborska občina ne zaračunava parkirnine državnim organom, denimo policiji. Po Babičevih besedah to zaračunavajo vse mestne občine in v povprečju stane mesečni najem takšnega parkirnega mesta 200 evrov, zgolj policija pa po njegovem vedenju uporablja 45 parkirnih mest. Ob tej predpostavki bi se torej v proračun nateklo 108.000 evrov na leto.
Direktor mariborske policijske uprave (PU) Danijel Lorbek z namero, da jim bo občina na svojih parkiriščih začela zaračunavati parkirnino, včeraj še ni bil uradno seznanjen, zato tega še ni hotel komentirati. Policistom so zdaj brezplačno na voljo občinska parkirna mesta pri sedežu PU in pri Policijski postaji Maribor 1 v središču mesta.
Denar tudi od javnih podjetij
H krpanju finančne luknje bodo morala z dobički prispevati tudi javna podjetja; Andrej Fištravec zagotavlja, da so našli nekakšno sredino med razvojno naravnanostjo teh družb in vračanjem presežkov v proračun. Glede NUSZ, ki se ga nabere za 13,5 milijona evrov, pa je župan povedal, da je Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči dobilo nalogo, naj evidence o lastnikih nepremičnin uskladi z evidencami geodetske uprave, saj je na tem področju še precej rezerv.
Po Fištravčevih besedah si občina vsaj milijon evrov obeta od prodaje zemljišč, kar pa ne vključuje šest hektarov velikega zemljišča, rezerviranega za Data center azerbajdžanskih vlagateljev: »Z državo moramo razjasniti, ali bo Slovenija uresničevala strateško usmeritev vstopa na azerbajdžanski trg ali ne.«
Nov kredit do štirih milijonov
Za dobrih osem milijonov se lahko občina Maribor tudi še zadolži, vendar Fištravec zagotavlja, da bo zadostovala polovica omenjenega zneska, in to strogo namensko za gradnjo kanalizacijskega omrežja, saj za programske naloge bančnega posojila niti ne bi dobili.
Nekaj prihranka si občina obeta tudi s centralizacijo storitev. Stroške bo poskušala z enotnim sistemom zmanjšati na področju javnega naročanja (hrane, energentov ...) v javnih zavodih. »Nesprejemljivo je, da ima vrtec večje stroške z odvozom hrane kot z nakupom. To je anomalija,« poudarja Fištravec. Na področju predšolske vzgoje so obveznosti občine več kot 13 milijonov evrov, je razkril, ta pa ima neposredni vpliv na 3,5 milijona. »S skupnim javnim naročanjem bomo izboljšali pogajalska izhodišča in lahko bomo dosegli bistveno ugodnejšo ceno. To je preizkušen model, ki ga uporablja tudi država,« je dodal Babič.
Odziv skupnosti vrtcev
Tudi predsednica skupnosti mariborskih vrtcev Marjanca Karba z najnovejšimi varčevalnimi načrti mestne uprave, ki se dotikajo njih, včeraj še ni bila uradno seznanjena, njen prvi odziv na napovedi vodstva občine pa je bil mešan. Ocenila je, da bi bila centralna nabava hrane težko izvedljiva glede na to, da morajo vrtci upoštevati uredbo ministrstva o zelenih javnih naročilih. Zdaj imajo posamezni vrtci razpise, na podlagi katerih izberejo najugodnejše ponudnike hrane za vse leto.
Vprašanje je tudi, koliko bi s centralnim naročanjem prihranili pri nakupu materiala, denimo papirja in čistilnih sredstev, pri čemer po besedah Karbe vrtci že zdaj ravnajo racionalno. »Prav gotovo je smiselno skupno javno naročilo za energente,« se strinja Karba. Pri tem je spomnila, da so k temu deloma že pristopili, saj je za električno energijo že bilo izvedeno prek Skupnosti občin Slovenije, za kurilno olje in plin pa zdaj nimajo skupnega naročanja in bi se pri tem morda dalo še kaj privarčevati.
Proračunska seja februarja
S predstavniki občine se bodo sestali v ponedeljek, obravnava proračuna pa je predvidena na februarski seji mestnega sveta. »Spoznanje, da proračun ni samo finančni, ampak tudi socialni akt, dobiva zelo realno podlago,« je včeraj dejal Fištravec. Pri tem je izrazil zadovoljstvo, da so skupaj z drugimi občinami vladi preprečili znižanje povprečnine: »Petsto petindvajset evrov je spodnja stran škarij, zgornja stran, če želimo, da občina pokrije vse stroške, ki jih je država z zakoni predpisala, pa je med 640 in 660 evri.« Dogovor med občinami in ministrstvom o višini povprečnine sicer sploh še ni podpisan, o čemer pišemo na tretji strani.
