Policisti v sedlih varujejo njive

Novo mesto – Zaradi tatvin orodja in poljskih pridelkov, sodu pa je izbil dno nedaven požig njive s pšenico v Potočni vasi, so se sestali člani varnostnega sosveta novomeške krajevne skupnosti Bučna vas. Rešitve niso našli, le s prstom so pokazali na državo, ki ne zna zaščititi lastnine okoliških prebivalcev.

Zaradi ponavljajočih se tatvin pridelkov, drv in v zadnjem primeru celo požiga njive so policisti z območja novomeške policijske uprave prejšnji teden uvedli poostren nadzor po travnikih in njivah, s čimer želijo preprečevati kraje vrtnin in poljščin. Poleg policistov z območnih policijskih postaj občasne naloge opravljajo tudi policisti vodniki službenih psov in konjeniki.

Na sestanku varnostnega sosveta so bili navzoči predstavniki novomeške policije, centra za socialno delo, občine, gasilcev, romski svetnik in predstavniki Romov iz naselja Brezje - Žabjak. Romi so obžalovali negativna dejanja nekaterih svojih sonarodnjakov, ki mečejo slabo luč na vse njih. Po besedah predsednika regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silva Mesojedca so se navzoči strinjali, da je državna politika največji krivec za takšno stanje, saj ni z dosedanjimi aktivnostmi v ničemer pripomogla k izboljšanju stanja. Ravno nasprotno: stanje na terenu se slabša. Zaradi kaznivih dejanj posameznih Romov se odnos večinskega prebivalstva do romske populacije slabša, ugotavlja Mesojedec.

Sosvet v slepi ulici

Varnostni sosvet je bil ustanovljen leta 2011 in naj bi skrbel za reševanje varnostne problematike, ki je po besedah nekaterih tamkajšnjih krajanov zelo pereča, ljudje pa ne vedo, na koga naj se v takih primerih sploh obrnejo. Varnostni sosvet je sicer debatni krožek, na katerem veliko razpravljajo, koristi od teh pogovorov pa po mnenju mnogih ni. In prav to je vzrok, da ga nameravajo v Krajevni skupnosti Gotna vas celo ukiniti. Oškodovanci sicer redno prijavljajo tatvine, policisti si ogledajo kraj dogodka in opravijo zapisnik, a to ne pripomore, da se tatvine predvsem poljskih pridelkov in kraje drv ne bi ponavljale. Ob našem obisku nam je lastnik travnika povedal, da je romskemu sosedu raje dal v brezplačen najem del svoje zemlje, kakor da bi z njim imel težave. Zdaj svoje živali pase na brezplačno najetem travniku in ne več na njegovem. »Z njim sem zadevo rešil, a kaj pomaga, ko pa mi drugi hodijo v gozd in sekajo vsepovprek,« se je pridušal možak, ki vseh Romov sicer ne meče v isti v koš.

Ni deževalo, gorelo je

O zaostrenih razmerah zgovorno priča tudi primer nedavnega požiga njive s pšenico sredi belega dne v Potočni vasi. »Žena je rekla, da nekaj šumi, kakor da bi padal dež s povsem jasnega neba. Še preden sva se zavedela, kaj se dogaja, je bila njiva v plamenih,« je povedal Matej Kastelic, ki se v Potočni vasi preživlja s kmetovanjem. Na sosvetu je bilo večkrat povedano, da so pšenico podkurili štirje mladoletniki iz dveh romskih družin, na novomeški policijski upravi pa pravijo, da nadaljujejo preiskavo in ugotavljajo okoliščine kaznivega dejanja požiga. Zgorelo je za skoraj hektar pšeničnega klasja, škoda je ocenjena na 1300 evrov. Pridelka ni imel zavarovanega in pričakuje, da mu bo občina povrnila vsaj del škode. Vprašanje je tudi, kdo bo kmetu povrnil škodo, ko bo policija odkrila krivce.

Na novomeški občini je odgovorni za reševanje romske problematike Janez Doltar povedal, da občina za ta namen nima predvidenih finančnih sredstev ter da bi morali škodo pogorelcu plačati storilci oziroma njihovi starši. Kritičen je do novomeškega centra za socialno delo, ker zagovarjajo stališče, da naj škodo oškodovancu plača občina. »To je potuha storilcem. Vsi morajo spoštovati norme družbe in tega se morajo zavedati tudi Romi,« je prepričan Doltar, ki je s prstom pokazal na državo.

Na vprašanje Dela, ali ima center za socialno delo pravico, da za poplačilo škode, ki jo povzroči slovenski državljan, odtegne del socialne podpore v korist oškodovanca, je Polde Jevšek z novomeškega CSD odgovoril, da zgolj, če se krivec s takim načinom poplačila škode strinja. »Socialno pomoč prejemajo ljudje, ki so socialno ogroženi. Pri takih morebitnih odtegljajih je treba proučiti, ali ne bi zaradi tega taka oseba zabredla v še večjo socialno stisko,« je povedal Jevšek.