Tiskane izdaje
Podpisniki so mednarodnim judovskim organizacijam, med njimi Centru Simona Wiesenthala, Anti-Defamation League in Evropskemu judovskemu kongresu v prilogi poslali tudi Janšev govor na shodu Zbora za republiko pred mesecem dni v Ljubljani.
Kot sporno podpisniki v pozivu navajajo izjavo Janše, ko je dejal, da so »nacionalsocialistični rjavosrajčniki v 30. letih prejšnjega stoletja zvonili na domovih znanih judovskih družin v Berlinu in jih pozivali k odhodu. Potem so kurili njihove lutke in zažigali smetnjake pred njihovimi hišami. Naslednjič so prišli po njih in jih odvlekli v koncentracijska taborišča in plinske celice. Holokavst se je začel z grožnjami pred stanovanji mirnih državljanov«.
Podpisniki pisma opozarjajo, da izjava predstavlja primer neumestne uporabe judovskih analogij oziroma analogij holokavsta v političnem delovanju. Menijo, da je zgodovinsko neosnovana, politično neumestna in žaljiva do judovskih in drugih žrtev holokavsta.
Podpisniki pišejo, da vsebina izjave sama po sebi, torej izven konteksta, morebiti niti ni sporna, medtem ko v kontekstu govora, v katerem je bila podana, kot tudi v širšem kontekstu družbenopolitičnega dogajanja v Sloveniji, pridobi izrazito čustveno manipulativno vlogo.
Po njihovem mnenju je namreč govornik vzpostavil povezavo med protivladnimi protestniki, katerih zahteve in protestna dejanja so označena z novologistično dihotomijo »levi fašizem« in nacističnimi rjavosrajčniki, ki so v minulem stoletju izvajali takratno državno politiko terorja. Z vzpostavitvijo te povezave in navajanjem korakov, ki so pripeljali do iztrebljenja večine evropske judovske populacije, govorec po mnenju podpisnikov namiguje na možnost podobne usode slovenskih državljanov v rokah protivladnih protestnikov.
Kot je za STA povedal eden od podpisnikov poziva in član Judovske skupnosti Slovenije Robert Waltl, je povsem neprimerno v današnjem kontekstu uporabiti oziroma zlorabiti primerjavo s holokavstom oziroma s tem, kar so počeli nacisti z Judi. Kot nedopustno ocenjuje tako Janševo poniževanje protestnikov kot tudi namero, da se za dnevno politične teme uporabijo teme, kot je holokavst, ki je ena najtežjih tem 20. stoletja.
Obenem Waltl opozarja tudi na sovražni govor, ki je bil po njegovem mnenju zadnje mesece prisoten na družbenopolitičnem parketu. Protesti se, tako Waltl, še zdaleč niso končali, je pa manj govorov sovraštva, »ki so zastrupljevali vse odnose v družbi«.
