Tiskane izdaje
Ljubljana – Le malo stvari se poceni. Ena takšnih je zdravstveno zavarovanje, ki bo od 1. marca za 820.000 zavarovancev zavarovalnice Vzajemna za evro cenejše. Tako bo Vzajemna letos zbrala 8,2 milijona evrov manj in se izognila dobičku, ki ji je lani povzročal sive lase.
Lanski rekordni dobiček okoli šest milijonov evrov – letno poročilo še ni revidirano, ravno tako ga še nista obravnavala nadzorni svet in skupščina Vzajemne – bi bil še večji in bi resnično posekal vse rekorde, če ne bi Vzajemna vsakemu od svojih zavarovancev znižala decembrske premije za 15 evrov.
Na ta način so vsem 820.000 zavarovancem skupaj vrnili okoli 12,3 milijona evrov, kar je v skladu z usmeritvijo vzajemnosti in neprofitnosti, je povedal predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln.
Spomnimo: vse tri zdravstvene zavarovalnice so povišale premije za dopolnilno zavarovanje leta 2012 za skoraj tri evre, ker je javna blagajna (ZZZS) del stroškov preložila na zasebno dopolnilno zavarovanje. Toda kasneje je ZZZS močno znižala cene zdravstvenih storitev (za okoli 15 odstotkov). Ker je dopolnilno zavarovanje pri plačevanju računov kot siamski dvojček povezano z obveznim zavarovanjem (z ZZZS), je začel denar dopolnilnega zavarovanja ostajati.
Bili smo priča absurdu. Medtem ko je ZZZS dejansko imel ob koncu 2012 in 2013 izgubo (formalno je prikazoval ničlo), so se vse tri zasebne zavarovalnice (Adriatic Slovenica, Triglav zdravstvena zavarovalnica, Vzajemna) kopale v velikih dobičkih.
Samo Vzajemna se je v skladu s svojim poslanstvom odločila denar zavarovancem vrniti in znižati premije, potem ko zbranega denarja ni mogla nameniti za skrajšanje čakalnih dob. Zakaj ne?
Politiki proti skrajšanju čakalnih dob
»Ministrstvu za zdravje smo predlagali, da bi z 20 miljoni evrov skrajšali čakalne vrste. Ministrstvo je našo namero pozdravilo. Vprašali smo tudi izvajalce in vsi so bili pripravljeni v popoldanskem času za dodaten denar delati za zavarovance Vzajemne. Tako bi skrajšali čakalne vrste za naše zavarovance, hkrati pa bi se posredno skrajšale čakalne vrste v celotnem javnem zdravstvu, torej za vse. Politika žal ni našla rešitve, kako pripeljati 20 milijonov evrov v zdravstveni sistem. Ministrstvo za finance ni bilo za to, tudi nekateri poslanci so močno nasprotovali. Tako smo od Dursa prejeli odgovor, da bo operacija za našega zavarovanca boniteta in bo moral zanjo plačati dohodnino. Zavarovanec bi moral za menjavo kolka, vredno 7000 evrov, plačati 25-odstotkov dohodnine. Ne more biti slabše. Kaj bi rekel na to upokojenec, ki ima na primer 500 evrov pokojnine?« je pojasnil sogovornik. Namero so opustili in s skrajšanjem čakalnih vrst ni bilo nič.
Predsednik uprave Vzajemne je s tem odgovoril na vprašanje, ali bodo upoštevali decembrsko pobudo Sindikata upokojencev ZSSS, da bi dobiček preusmerili v obvezno zavarovanje. »Ta pobuda je na podlagi tega, kar smo poskušali lani, a ni šlo, neresna. Denar je od zavarovancev Vzajemne, ki so ga vplačevali, ne od zdravstvenega sistema,« pravi Mikeln, ki bo skupščini Vzajemne predlagal, da gre dobiček v rezerve.
Mikeln: Denar je na varnem
Mikeln je tarča anonimnega pisma, kjer med drugim piše, da »ni bilo še nikoli toliko mobinga nad zaposlenimi in kriminala štajerske mafije« kot zdaj.
»Pismo je dokaz, da delamo dobro. Res je, nekaj zaposlenih je sporazumno odšlo iz Vzajemne, eno gospo smo odpustili in podali kazensko ovadbo proti njej zaradi zavarovalniške goljufije,« je povedal. Ali bo znižal število zaposlenih? »Moj cilj je, da si vsi, ki prihajajo na firmo, plačo tudi zaslužijo, ne pa le hodijo po plačo. Optimizacija je stalen proces,« je dejal Mikeln.
O »štajerski mafiji«, ki mu jo očitajo mediji od začetka in jo tudi pismo povezuje z Romanom Glaserjem, direktorjem Perutnine Ptuj, pa: »Nikomur nisem nič dolžan in nihče ni nič dolžan meni. Nobene štajerske naveze ni. Denar Vzajemne je na varnem. Nič ga ni bilo na Probanki ali na Factor banki, tudi ga ni na NLB ali na Novi KBM, ker po naložbenih standardih Vzajemne to do zdaj niso bile dovolj varne banke. Denar Vzajemne je v varnih naložbah – zakladnih menicah, državnih obveznicah, deset odstotkov v delnicah velikih svetovnih podjetij, nekaj imamo kratkoročnih obveznic podjetij in nekaj v depozitih v tujih bankah v Sloveniji. Na kraj pameti mi ne pride in nemogoče je, da bi Vzajemna posodila Glaserju ali Perutnini denar.«
Nekaj trditev iz pisma smo preverili. Navedimo dve: informacijska pooblaščenka ni prejela prijave, da bi novomeška enota posredovala podatke zavarovancev neki ljubljanski družbi (zanikal je tudi Mikeln), Agencija za zavarovalni nadzor pa je potrdila, da izvaja v Vzajemni izredni nadzor. Postopek še poteka.
