Pomembna borba za vsako drevo v mestu

Na seznamu za »odstrel« sta tokrat topola na levem bregu Savinje, pristojni se bodo o njiju še pogovarjali.

Objavljeno
05. december 2017 04.00
Posodobljeno
05. december 2017 16.00
Mestna občina Celje je danes glede topolov odgovorila:

»Na Mestni občini Celje bomo tudi v prihodnje storili vse, kar je v naši moči, da bomo topole ohranili. Projektant tehnične dokumentacije predvidene kolesarske poti, katere naročnik je država, na Mestno občino Celje še ni naslovil vloge za urbanistično mnenje k dokončnim rešitvam. Dobili smo tudi neuradno informacijo, da v tem delu trase predvidene kolesarske poti, ki se med drugim zelo približa brežini reke Savinje, projektant še usklajuje tehnične pogoje z ostalimi soglasodajalci.

Strokovne službe MOC v tem območju usklajujejo tudi izdelavo projekta nove Parkovne ureditve z umestitvijo parkirišča med Savinjo in železnico. Pred kratkim smo odstranili neugledne objekte starih vrstnih garaž, zato je ta projekt zdaj možno uresničiti. Gradnja navedene parkovne ureditve, ki bo po novem omogočala parkiranje tudi uporabnikom avtodomov, se načrtuje že v letu 2018. V sklopu izdelave naloge smo tako v neposredni bližini načrtovane državne kolesarske poti oziroma vzdolž brežine reke Savinje predvideli zasaditev novega drevoreda (12 novih dreves). V sklopu izdelave tega projekta in v interesu prostorske usklajenosti obeh nalog smo med drugim opozorili načrtovalca kolesarske povezave, naj se trasa načrtovane kolesarske poti prestavi tako, da se bosta topola ohranila. Prepričani smo, da je mogoče z dobrim projektiranjem in smiselnim prostorskim umeščanjem pot urediti v ustreznem odmiku od obeh dreves.«

Celje - Mesto je v zadnjem letu izgubilo 25 kostanjev v parku, deset dreves ob sanaciji vrtca na Hudinji, zaradi gradnje državne kolesarske povezave sta zdaj za posek predvidena še dva topola. Medtem ko na občini pravijo, da bodo v prihodnjih dneh na novo posadili več kot sedemdeset dreves, znana borka za drevesa Irena Ašič pa opozarja, da je nesmisel sekati avtohtona drevesa in potem saditi nova.

Ašičeva, ki se je v Vrtnarstvu Celje več let profesionalno ukvarjala z drevesi, zdaj pa svetuje in zdravi drevesa tudi na zasebnih vrtovih, je v prijavi na inšpektorat opozorila, da je sečnja zdravih topolov zaradi gradnje kolesarske steze neumnost: »Stezo so načrtovali natančno čez drevesa, ki jih bodo brezbrižno podrli, mesto Celje pa prikrajšali za veliko več, kot je kolesarska steza vredna.« Ašičeva je za Delo dejala, da ljudje vidijo le, da jim drevesa dajejo senco: »Ne vidijo pa, da zaradi njih lahko dihamo.«

Inšpekcija za okolje je Ašičevi odgovorila, da nimajo pristojnosti za nadzor in ukrepanje, ker da je to v izvirni pristojnosti celjske občine. Na občini pa pravijo, da gre za državni projekt in da naj odgovore dobimo pri investitorju ali projektantu. Investitor je direkcija za infrastrukturo, kjer so povedali, da so za projekt ureditve pešpoti in glavne državne kolesarske povezave Celje-Brežice, odsek Celje-Laško, pridobili vso dokumentacijo in da jim je agencija za okolje januarja 2011 izdala sklep, da za nameravani poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. »Niti pri pridobivanju soglasja lokalne skupnosti celjska občina ni izrazila zahteve ali opozoril v povezavi z odstranitvijo topolov,« so povedali na direkciji.

Projektanti na terenu

Podobno kot na direkciji odgovarjajo tudi v podjetju Lineal iz Maribora, kjer so pripravili projekt za pešpot in kolesarsko povezavo: »Za idejni projekt so bili pridobljeni projektni pogoji občine Celje, v katerih pa o topolih ni bilo nič zapisanega.« Februarja letos so od občine dobili soglasje za projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. V Linealu zatrjujejo, da so bili projektanti na terenu tako pri pripravi idejnega projekta kot tudi kasneje in da so si ogledali obstoječe stanje: »V času pridobivanja soglasja ni bilo nobenih zahtev oziroma opozoril v zvezi z odstranitvijo topolov.«

Tako projektant kot investitor opozarjata, da projekt ohranja najvišji topol, za posek sta predvidena dva manjša. Tam je precej malo prostora, kolesarsko stezo bodo umestili med parkirišče in brežino Savinje, kjer rasteta topola. Z direkcije vendarle dajejo upanje: »Direkcija za infrastrukturo bo skupaj z mestno občino, ki je pristojna za urejanje in vzdrževanje vegetacije na komunalno urejenih svojih površinah, uskladila projektno rešitev poteka kolesarske poti s projektno rešitvijo parkirišča s ciljem ohranitve topolov.«

Zasebno drugače kot javno

Na očitke, ali se bomo zdaj borili za vsako drevo v mestu, Ašičeva odgovarja: »Ko me pokličejo, naj zdravim drevesa na zasebnih vrtovih, rešujem vsako vejico. Zasebno naj varujem, javno pa ne? V mestu sploh ni več starih dreves. Če so bolna, jih nihče ne zdravi. Ti topoli pa so prelepi, da bi jih podrli. V bližini vse prerašča pajesen, ki pa ga bodo morali podreti, ker je invazivna vrsta in celo strupena. Avtohtonih dreves pa ne bi smeli podirati. Sploh je nesmisel zdaj posekati ti dve drevesi, zato da bodo sadili nova.«

Še vedno se ni poleglo razburjenje zaradi podrtja desetih dreves na igrišču hudinjskega vrtca. Z občine so takrat sporočili, da so bila »v slabem vitalnem stanju«. Ko so se odločili za posek, niso upoštevali projektne dokumentacije za gradnjo vrtca, ki je avtorsko delo Mateje Kričej. »Če bi me občina ali projektanti sanacije vprašali za soglasje za posek, se to ne bi zgodilo. V dokumentaciji posek ni bil predviden, ampak le ročno odkopavanje ob drevesih. Izvajalci (VOC Celje, op. p.) niso imeli nobene podlage za sečnjo,« je dejala Kričejeva. Ker občina načrtuje sanacije skoraj vseh vrtčevskih igrišč v Celju, arhitekti pozivajo, naj bodo ekipe razširjene z arhitektom in krajinarjem.