Pomembna je pravočasna diagnoza
Odprta hiša na nevrološki kliniki je bila množično obiskana.
Odpri galerijo
Pacientka z alzheimerjevo boleznijo med terapijo v centru Baan Khamlangchai na Tajskem. FOTO: AP
V sklopu projekta za zgodnje odkrivanje znakov demence Mopead trenutno preizkušajo štiri pristope oziroma modele. Starejši prebivalci Slovenije so se nekaterih testov v tem okviru udeležili v nepričakovano velikem številu. Sto dvajsetim, ki bodo kazali zgodnje znake alzheimerjeve bolezni, bodo omogočili celostno diagnostično obravnavo, individualno svetovanje in po potrebi tudi zdravljenje.
Na centru za kognitivne motnje pri ljubljanski nevrološki kliniki od oktobra 2016 izvajajo klinično študijo projekta Mopead. Namenjena je oceni ključnih orodij, mehanizmov in procesov za pravočasno vključitev in prepoznavo bolnikov z blago kognitivno motnjo. V projektu sodelujejo še štiri evropske države, Nemčija, Nizozemska, Španija in Švedska. V 33-mesečni projekt bo vključenih več kot dva tisoč ljudi, starih med 65 in 85 let, pri nas več kot štiristo, sto na posamezen pristop.
Modeli bodo vključili bolnike iz različnih kulturnih okolij in različnih evropskih zdravstvenih sistemov. Na podlagi ugotovitev bodo sestavili priporočila o vpeljavi pristopa za zgodnje odkrivanje alzheimerjeve bolezni, namenjena odločevalcem na evropski, nacionalni in lokalni ravni, je pojasnil generalni sekretar društva Spominčica – Alzheimer Slovenija David Krivec. Spominčica namreč sodeluje v delovni skupini projekta, ki skrbi za ozaveščanje o demenci.
Na spletnem nevrološkem testiranju, ki je eden od pristopov, lahko starejši, ki menijo, da imajo motnje spomina, s spletnimi orodji dostopajo do presejalnih testov za oceno višjih kognitivnih funkcij, je povedala vodja projekta in vodja centra za kognitivne motnje dr. Milica Gregorič Kramberger. Kot je dodala, je bilo v Sloveniji v mesecu dni, kolikor je bilo na voljo spletno orodje, opravljenih izredno veliko testiranj. Tiste, pri katerih so rezultati odstopali od normalnih vrednosti, bodo septembra povabili na celovito obravnavo v ambulanto za kognitivne motnje. Spletno orodje pa je trenutno neaktivno, je poudarila vodja centra, saj so daleč presegli predvideno število preiskovancev.
Na nevrološki kliniki so maja in junija v okviru drugega pristopa, imenovanega Odprta hiša, ki je bil prav tako množično obiskan, opravljali izbrane presejalne teste kognitivnih funkcij in svetovali širši javnosti. Po testiranju so sodelujoči prejeli nasvet, po potrebi so jih usmerili na celovit pregled. Trenutno poteka dodatna obravnava tistih, pri katerih so ugotovili odstopanja. »Konec leta bomo na nevrološki kliniki verjetno organizirali še eno Odprto hišo,« je napovedala sogovornica, »in sicer za dodatno oceno manjšega števila preiskovancev, kolikor bodo še dopuščale zmogljivosti projekta.«
Pri tretjem pristopu lahko tisti, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev, v izbranih ambulantah družinske medicine skupaj s specialistom opravijo presejalne teste in odgovorijo na nekaj vprašanj. Na podlagi rezultatov prejmejo oceno tveganja za razvoj alzheimerjeve bolezni ter nasvete in navodila o možnostih nadaljnje obravnave v ambulanti za kognitivne motnje. Pri nas vključevanje na ta način poteka postopoma in uspešno, pravi dr. Gregorič Kramberger.
Četrti pristop, ki ga izvajajo v diabetoloških ambulantah, je še v začetni fazi. Ustrezni naključni posamezniki s sladkorno boleznijo tipa 2 v sodelovanju s specialistom odgovorijo na nekaj vprašanj in opravijo presejalni test kognitivnih funkcij. Na podlagi rezultatov jih potem lahko usmerijo v nadaljnjo obravnavo, prav tako jim je na voljo svetovanje.
Izbranim 120 ljudem, ki bodo kazali zgodnje znake alzheimerjeve bolezni, bodo omogočili celostno diagnostično obravnavo in individualno svetovanje, če bo treba, pa tudi zdravljenje, je še pojasnila Gregorič Krambergerjeva.
Na centru za kognitivne motnje pri ljubljanski nevrološki kliniki od oktobra 2016 izvajajo klinično študijo projekta Mopead. Namenjena je oceni ključnih orodij, mehanizmov in procesov za pravočasno vključitev in prepoznavo bolnikov z blago kognitivno motnjo. V projektu sodelujejo še štiri evropske države, Nemčija, Nizozemska, Španija in Švedska. V 33-mesečni projekt bo vključenih več kot dva tisoč ljudi, starih med 65 in 85 let, pri nas več kot štiristo, sto na posamezen pristop.
Priporočila za zgodnje odkrivanje
Modeli bodo vključili bolnike iz različnih kulturnih okolij in različnih evropskih zdravstvenih sistemov. Na podlagi ugotovitev bodo sestavili priporočila o vpeljavi pristopa za zgodnje odkrivanje alzheimerjeve bolezni, namenjena odločevalcem na evropski, nacionalni in lokalni ravni, je pojasnil generalni sekretar društva Spominčica – Alzheimer Slovenija David Krivec. Spominčica namreč sodeluje v delovni skupini projekta, ki skrbi za ozaveščanje o demenci.
Število testiranih preseglo začrtane okvire
Na spletnem nevrološkem testiranju, ki je eden od pristopov, lahko starejši, ki menijo, da imajo motnje spomina, s spletnimi orodji dostopajo do presejalnih testov za oceno višjih kognitivnih funkcij, je povedala vodja projekta in vodja centra za kognitivne motnje dr. Milica Gregorič Kramberger. Kot je dodala, je bilo v Sloveniji v mesecu dni, kolikor je bilo na voljo spletno orodje, opravljenih izredno veliko testiranj. Tiste, pri katerih so rezultati odstopali od normalnih vrednosti, bodo septembra povabili na celovito obravnavo v ambulanto za kognitivne motnje. Spletno orodje pa je trenutno neaktivno, je poudarila vodja centra, saj so daleč presegli predvideno število preiskovancev.
400
ljudi ali več bo v Sloveniji vključenih v projekt Mopead
ljudi ali več bo v Sloveniji vključenih v projekt Mopead
Na nevrološki kliniki so maja in junija v okviru drugega pristopa, imenovanega Odprta hiša, ki je bil prav tako množično obiskan, opravljali izbrane presejalne teste kognitivnih funkcij in svetovali širši javnosti. Po testiranju so sodelujoči prejeli nasvet, po potrebi so jih usmerili na celovit pregled. Trenutno poteka dodatna obravnava tistih, pri katerih so ugotovili odstopanja. »Konec leta bomo na nevrološki kliniki verjetno organizirali še eno Odprto hišo,« je napovedala sogovornica, »in sicer za dodatno oceno manjšega števila preiskovancev, kolikor bodo še dopuščale zmogljivosti projekta.«
Tudi v diabetoloških in splošnih ambulantah
Pri tretjem pristopu lahko tisti, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev, v izbranih ambulantah družinske medicine skupaj s specialistom opravijo presejalne teste in odgovorijo na nekaj vprašanj. Na podlagi rezultatov prejmejo oceno tveganja za razvoj alzheimerjeve bolezni ter nasvete in navodila o možnostih nadaljnje obravnave v ambulanti za kognitivne motnje. Pri nas vključevanje na ta način poteka postopoma in uspešno, pravi dr. Gregorič Kramberger.
120
ljudem z zgodnjimi znaki alzheimerjeve bolezni bodo omogočili celostno diagnostiko
ljudem z zgodnjimi znaki alzheimerjeve bolezni bodo omogočili celostno diagnostiko
Četrti pristop, ki ga izvajajo v diabetoloških ambulantah, je še v začetni fazi. Ustrezni naključni posamezniki s sladkorno boleznijo tipa 2 v sodelovanju s specialistom odgovorijo na nekaj vprašanj in opravijo presejalni test kognitivnih funkcij. Na podlagi rezultatov jih potem lahko usmerijo v nadaljnjo obravnavo, prav tako jim je na voljo svetovanje.
Izbranim 120 ljudem, ki bodo kazali zgodnje znake alzheimerjeve bolezni, bodo omogočili celostno diagnostično obravnavo in individualno svetovanje, če bo treba, pa tudi zdravljenje, je še pojasnila Gregorič Krambergerjeva.
