Tiskane izdaje
Čeprav ponedeljkov skupni svet delavcev skupine Holding Slovenske Elektrarne (HSE) z generalnim direktorjem Blažem Košorokom po zagotovilih HSE ne bo prinesel nobene odločitve o usodi trboveljske Termoelektrarne (Tet), so v Tetu prepričani, da je sestanek z delovnim nazivom skupno posvetovanje le lepo zapakirano vabilo na Tetov »pogreb«. Na dnevnem redu je namreč le ena točka: likvidacija ali stečaj Teta.
V HSE se bolj nagibajo k likvidaciji kot k stečaju, ki ima lahko nepredvidljive okoljske in socialne posledice. Preprosta ne bo niti likvidacija Teta, kjer je še vedno dobrih 160 delovnih mest. HSE je vladi že predlagal sestanek in ustanovitev delovne skupine, ki bo spremljala postopek prenehanja Teta in ohranitve energetske lokacije za Savo. Na Cerarjevo vlado pa so se zaradi opešanega zasavskega gospodarstva na čelu s Tetom, obrnili po pomoč tudi zasavski poslanci in župani. Vlada na vprašanja o stališčih o zasavski energetiki ne odgovarja, v Tetu pa od nje pričakujejo le »nekaj razuma in pameti«.
Vlada Mira Cerarja je le še ena, ki so jo Košorokovi netransparentni postopki prodaje Teta spravili v precep, pravijo v Tetu: »Dve leti in pol se je o prodaji pogajal sam; vlada, ministrstva in SDH so mu to dopuščala, zdaj pa naenkrat pričakujejo, da bo vsa država reševala zaplet.«
Po izračunih Teta znašajo neposredni stroški zaprtja in razgradnje dobrih 21 milijonov evrov, od tega skoraj 14 milijonov manj pobranih davkov in prispevkov iz naslova plač, pet milijonov izgubljenega DDV, nadomestila za brezposelne pa ocenjujejo na 2,5 milijona evrov.
Za plače čakajočih na delo doma Tet mesečno potrebuje še 450.000 evrov, edini prihodek, ko ne obratujejo, pa znaša 150 tisočakov. Ali plače 10. novembra bodo, v Tetu ne vedo.
Generalni direktor HSE Blaž Košorok in zaposleni v Tetu se okrog ponedeljkovega srečanja še kar niso poenotili. Za HSE bo to le posvet o organizacijskih spremembah, v Tet pa trdijo, da se bo prav v ponedeljek odločala njihova usoda. Iz dokumenta, ki smo ga pridobili, je »perspektiva« Teta, kot jo vidi HSE, jasna: Tet bo prvi energetski objekt v državi in prva elektrarna, ki jo bo Slovenija po vstopu v EU zaprla; ohranili bodo le energetsko lokacijo. Končno odločitev o likvidaciji ali stečaju Teta HSE prepušča vodstvu Teta. Tretji scenarij, ki ga zagovarjajo zaposleni v Tetu, HSE spodbija z ekonomsko računico. Delavci vidijo alternativo v hladni rezervi, v moratoriju na kakršnokoli odločitev o Tetu vsaj do konca decembra in prestrukturiranju. Prepričani so, da Tet lahko preživi do leta 2020 le z rednim vzdrževanjem in da Košorok zavaja z oceno o neizbežnih 60-milijonskih vlaganjih. Tet še vedno nima sprejetega poslovnega načrta, ki je pogoj za izračun lastne cene. Ker ta ni znana, je Košorokovo »operiranje« z dvakrat previsoko ceno energije iz trboveljskega bloka zavajanje, trdijo v Tetu. Zaradi suma na načrtno izčrpavanje Teta razmišljajo o ovadbi zoper prvega moža HSE.
Medtem ko se je konec Teta za HSE očitno začel s sejo nadzornikov septembra letos, v Tet vztrajajo, da začetek njihovega konca sega dve leti in pol nazaj, v čas Košorokovih pogajanj s švicarskim Edelweiss Investmentom o prodaji Teta. Očitajo mu nepregledno »prodajo pod mizo«, za »famozne« pa so razglasili ponudbe za nakup Teta, ki jih je na devetnajst naslovov poslal HSE, a kljub drugačni obljubi do danes niso videli nobene. Nepreglednost in izčrpavanje Teta Košoroku očita tudi civilno gibanje. V ponedeljek ga bodo zato pričakali s protestom.
