Tiskane izdaje
Kranj – Čeprav je višje sodišče razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, s katero je lani na zaporno kazen obsodilo nekdanjega direktorja Stanovanjske zadruge Gorenjske Franca Terana in odvetnika Kristijana Gnilšaka, in je med drugim zahtevalo ponovitev izvedenih dokazov, priči včeraj nista povedali nič novega.
Ponovljeno sojenje se je predvsem zaradi očitkov višjega sodišča glede postopkovnih napak začelo marca letos, a kot je včeraj dejala sodnica Marjeta Dvornik, sodba višjega sodišča posebnih navodil o vodenju ponovljenega postopka ne daje.
Tako je včeraj pred sodišče kot priča stopil kranjski odvetnik Primož Kozina, sicer nekdanji Gnilšakov stanovski kolega, vendar so pri tem le prebrali njegovo izpoved s prvega sojenja. Bistvenih dodatnih pojasnil včeraj ni imel, saj ne obramba (Franca Terana zastopa odvetnik Bojan Župevc, Kristijana Gnilšaka pa odvetnik Matej Sršen) ne tožilstvo in tudi ne sodnica zanj niso imeli vprašanj. Podobno je svojo izpoved s prvega sojenja bolj ali manj ponovila izvedenka finančne in ekonomske stroke Brigita Aljaž. Tone Bobnar se na vabilo sodišča ni odzval in bo predvidoma zaslišan 16. junija letos.
Obtožena naj bi Stanovanjsko zadrugo Gorenjske (SZG) oškodovala za 353.000 evrov. Januarja lani je okrožno sodišče s sodbo, ki jo je višje sodišče novembra lani razveljavilo, Franca Terana obsodilo na poltretje leto zaporne kazni zaradi zlorabe položaja, odvetnika Kristijana Gnilšaka pa za pomoč pri tem na enako zaporno kazen, ob tem bi moral vrniti še 353.000 evrov.
Zgodba se je začela leta 2010, ko je novoizvoljeni župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj, ki je nasledil Damijana Perneta, sklenil poravnavo med občino in SZG v vrednosti 620.000 evrov, ki ji Perne ni bil naklonjen. Denar je občina (konec leta 2010 in na začetku leta 2011) nakazala na fiduciarni račun odvetnika Gnilšaka, ki pa je z računa denar dvignil in ga porabil za svoje potrebe, čeprav bi ga morala dobiti zadruga (Gnilšak je v tistem obdobju Bogataju svetoval tako pred volitvami, pa tudi po njih in je med drugim Bogataju sestavil politično koalicijo v mestnem svetu).
Čeprav do očitkov o storitvi kaznivega dejanja ne bi moglo priti brez sodelovanja mestne občine oziroma tedanjega župana, ki je sploh omogočil poravnavo, saj zanjo ni pridobil soglasja mestnega sveta, pa dokazov za vložitev obtožnice zoper njega na tožilstvu niso zbrali. Bogataj je bil sicer osumljen zlorabe položaja, a je tožilstvo po končani sodni preiskavi julija 2014 pregon zoper njega ustavilo.
