Portoroško jadranje obstalo na pol poti
Jadranje v Piranu: Ne samo šport, ampak tudi posel – Jadralni center morajo dograditi in poiskati gospodarja zanj
Odpri galerijo
Predsednik JK Pirat Marjan Matevljič pred Jadralnim centrom Portorož Foto Boris Šuligoj
Portorož – Novi Jadralni center Portorož je nekdanji župan Peter Bossman ob lanskem odprtju predstavil kot veliko športno (in gospodarsko) pridobitev v kraju. Vendar so pri njegovem urejanju v občini obstali na pol poti. Jadralni center je le napol dograjen, in čeprav še ni povsem vseljen, z vseh strani pušča vanj. Na njegovem območju niso uredili obale in privezov, kot so obljubljali, za nameček pa uspešno delo slovenskih jadralcev duši nedogovorjeno upravljanje prostora, ki bi moral delovati kot srce portoroškega jadranja.
Prav nič ni čudno, da so bili udeleženci vsakoletne velikonočne regate v lanski anketi hudo kritični do nekaterih elementov organizacije in izvedbe velikega mednarodnega tekmovanja. Najbolj so jih motili slabo urejene sanitarije, pomanjkanje pijač, slaba ponudba hrane, slabe možnosti za spuščanje plovil v morje, neustrezna parkirišča ... Pohvalno je, da je Jadralni klub Pirat takšno anketo sploh naročil, in so jo (kot eno redkih na področju športa in vplivov na turizem) izdelali na Fakulteti za turistične študije Portorož. Anketa je namreč potrdila, da bi morali v turistični občini veliko resneje jemati tak dogodek in dejavnosti ne prepustiti stihiji ter omejenim možnostim športnih privržencev. Letos bo to že 27. velikonočna regata, že leta 2017 se je je udeležilo 521 jadralcev iz 14 držav in 150 klubov in velja za eno najpomembnejših regat razreda optimist v svetovnem merilu. Poleg tekmovalcev se več kot teden dni trajajočega dogodka udeleži še nekaj sto spremljevalcev (staršev, trenerjev, prijateljev). To pomeni, da samo z eno regato ustvarijo od 6000 do 8000 prenočitev, vsak udeleženec pa (po podatkih iz ankete) porabi v povprečno osmih dneh bivanja v kraju približno 1150 evrov, skupaj torej od 800.000 do milijon evrov.
Jadralni center Portorož so z zamudo odprli maja lani in doslej napolnili samo pritlične prostore. V nadstropju so že trikrat poskusili oddati lokal, kjer bi imeli jadralci možnost okrepčila, druženja ali počitka med treningi ali po njih. Oddali bi tudi štiri večje sobe, v katere bi lahko namestili vsaj 16, morda tudi 20 ležišč, namenjenih predvsem tistim, ki bi sem prihajali na treninge in tekmovanja.
Z občine Piran so nam odgovorili, da še proučujejo, zakaj dosedanji razpisi niso bili uspešni, in obljubili, da bodo v kratkem objavili četrti, dodelan razpis za oddajo lokala. Turistične sobe pa bi morda spremenili v pisarne ali trim kabinet. Predsednik Jadralnega kluba Pirat Marjan Matevljič meni, da občina prostorov še ni oddala zato, ker zahteva previsoko najemnino, pa tudi zato, ker nima povsem razjasnjenih pojmov, kaj bi v teh prostorih sploh imeli. Očitno je tudi, da so projekt naročili, ne da bi natančno vedeli, kaj bi hoteli ali mogli imeti na tem območju in kaj bi jadranju prišlo najbolj prav. Občinska športna politika se nikoli ni povsem jasno opredelila, kako naj zastavi in uredi delovanje jadralnih klubov.
Čeprav je občina prevzela objekt Jadralnega centra in trdi, da je izvajalec odpravil pomanjkljivosti, je v njem vrsta napak. V objekt pušča voda ob vsakem nalivu tako s strehe kot tudi skozi balkonska vrata, ki očitno ne tesnijo dovolj. To so manjše nepravilnosti, ki jih bodo lahko odpravili iz sredstev bančne garancije, pravi Edi Ukmar iz Športnega in mladinskega centra Piran.
Očitno je tudi, da objekt nima najboljšega upravljavca. Medtem ko se za upravljanje centra poteguje Jadralni klub Pirat, si želijo svoj prostor v centru imeti še vsaj štirje drugi jadralni klubi. Poleg Pirata delujejo v občini še Jahtni klub Portorož, Športno društvo Piran sekcija jadranja, ŠD Keka (surfanje) in Pomorsko društvo Portorož. Vsi ti naj bi imeli pravice do uporabe razmeroma majhnega jadralnega centra. Prav kmalu pa bi lahko v občini ustanovili še več drugih jadralnih klubov. Ker v občinski upravi dvomijo, da bi lahko resno izkoristili skupinske sobe za prenočevanje jadralcev, se je pojavila še zamisel, da bi vsaj eno od teh večjih sob v pisarne in sedež spremenila Jadralna zveza Slovenije. Njen predsednik Aljoša Tomaž si je prostore na sicer lepi portoroški lokaciji že ogledal.
Da bi bil zaplet še večji, sta napol dograjeno jadralsko dejavnost zapletli še dve okoliščini. Jadralni klub Pirat ima na tem območju že prostore v svoji hišici, vendar je z njihovo gradnjo nekaj neusklajenosti, ki jih obravnava inšpekcija kot neusklajeno gradnjo in bi morala občina čim prej poskrbeti za njihovo legalizacijo. Center pa je neurejen tudi zato, ker še niso uredili obale, niso zgradili podaljšane rampe za spust jadrnic v morje, manjše rampe za spust spremljevalnih čolnov in manjšega lesenega pomola z dvema plavajočima pomoloma, ki bosta omogočila privez približno desetim čolnom, potrebnim za treninge in izvedbo regat. V bližini pa bosta stari pomol letos uredila tudi Fakulteta za pomorstvo in Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran. Obnoviti nameravajo kakih 30 metrov dolg star kamnit pomol in v podaljšku dograditi še 30 metrov novega pomola na pilotih, na katerega bodo namestili opremo za izobraževanje pomorščakov iz reševanja na morju, kot to določa mednarodna konvencija STCW. Za ureditev pomola pomorske šole (in namestitve izobraževalne opreme, reševalnih čolnov) bosta pomorski šoli namenili 1,4 milijona evrov, občina pa predvideva za ureditev obale približno pol milijona evrov. Gradnje obale in pomolov se bodo lotili jeseni.
Prav nič ni čudno, da so bili udeleženci vsakoletne velikonočne regate v lanski anketi hudo kritični do nekaterih elementov organizacije in izvedbe velikega mednarodnega tekmovanja. Najbolj so jih motili slabo urejene sanitarije, pomanjkanje pijač, slaba ponudba hrane, slabe možnosti za spuščanje plovil v morje, neustrezna parkirišča ... Pohvalno je, da je Jadralni klub Pirat takšno anketo sploh naročil, in so jo (kot eno redkih na področju športa in vplivov na turizem) izdelali na Fakulteti za turistične študije Portorož. Anketa je namreč potrdila, da bi morali v turistični občini veliko resneje jemati tak dogodek in dejavnosti ne prepustiti stihiji ter omejenim možnostim športnih privržencev. Letos bo to že 27. velikonočna regata, že leta 2017 se je je udeležilo 521 jadralcev iz 14 držav in 150 klubov in velja za eno najpomembnejših regat razreda optimist v svetovnem merilu. Poleg tekmovalcev se več kot teden dni trajajočega dogodka udeleži še nekaj sto spremljevalcev (staršev, trenerjev, prijateljev). To pomeni, da samo z eno regato ustvarijo od 6000 do 8000 prenočitev, vsak udeleženec pa (po podatkih iz ankete) porabi v povprečno osmih dneh bivanja v kraju približno 1150 evrov, skupaj torej od 800.000 do milijon evrov.
Uspešno delo slovenskih jadralcev duši nedogovorjeno upravljanje prostora. Foto Boris Šuligoj
Jadralni center Portorož so z zamudo odprli maja lani in doslej napolnili samo pritlične prostore. V nadstropju so že trikrat poskusili oddati lokal, kjer bi imeli jadralci možnost okrepčila, druženja ali počitka med treningi ali po njih. Oddali bi tudi štiri večje sobe, v katere bi lahko namestili vsaj 16, morda tudi 20 ležišč, namenjenih predvsem tistim, ki bi sem prihajali na treninge in tekmovanja.
Še četrti razpis za oddajo prostorov
Z občine Piran so nam odgovorili, da še proučujejo, zakaj dosedanji razpisi niso bili uspešni, in obljubili, da bodo v kratkem objavili četrti, dodelan razpis za oddajo lokala. Turistične sobe pa bi morda spremenili v pisarne ali trim kabinet. Predsednik Jadralnega kluba Pirat Marjan Matevljič meni, da občina prostorov še ni oddala zato, ker zahteva previsoko najemnino, pa tudi zato, ker nima povsem razjasnjenih pojmov, kaj bi v teh prostorih sploh imeli. Očitno je tudi, da so projekt naročili, ne da bi natančno vedeli, kaj bi hoteli ali mogli imeti na tem območju in kaj bi jadranju prišlo najbolj prav. Občinska športna politika se nikoli ni povsem jasno opredelila, kako naj zastavi in uredi delovanje jadralnih klubov.
Jadralni center Portorož. Dva avstrijska tekmovalca. Foto Boris Šuligoj
Čeprav je občina prevzela objekt Jadralnega centra in trdi, da je izvajalec odpravil pomanjkljivosti, je v njem vrsta napak. V objekt pušča voda ob vsakem nalivu tako s strehe kot tudi skozi balkonska vrata, ki očitno ne tesnijo dovolj. To so manjše nepravilnosti, ki jih bodo lahko odpravili iz sredstev bančne garancije, pravi Edi Ukmar iz Športnega in mladinskega centra Piran.
Očitno je tudi, da objekt nima najboljšega upravljavca. Medtem ko se za upravljanje centra poteguje Jadralni klub Pirat, si želijo svoj prostor v centru imeti še vsaj štirje drugi jadralni klubi. Poleg Pirata delujejo v občini še Jahtni klub Portorož, Športno društvo Piran sekcija jadranja, ŠD Keka (surfanje) in Pomorsko društvo Portorož. Vsi ti naj bi imeli pravice do uporabe razmeroma majhnega jadralnega centra. Prav kmalu pa bi lahko v občini ustanovili še več drugih jadralnih klubov. Ker v občinski upravi dvomijo, da bi lahko resno izkoristili skupinske sobe za prenočevanje jadralcev, se je pojavila še zamisel, da bi vsaj eno od teh večjih sob v pisarne in sedež spremenila Jadralna zveza Slovenije. Njen predsednik Aljoša Tomaž si je prostore na sicer lepi portoroški lokaciji že ogledal.
Še vse leto bodo imeli neurejeno obalo
Da bi bil zaplet še večji, sta napol dograjeno jadralsko dejavnost zapletli še dve okoliščini. Jadralni klub Pirat ima na tem območju že prostore v svoji hišici, vendar je z njihovo gradnjo nekaj neusklajenosti, ki jih obravnava inšpekcija kot neusklajeno gradnjo in bi morala občina čim prej poskrbeti za njihovo legalizacijo. Center pa je neurejen tudi zato, ker še niso uredili obale, niso zgradili podaljšane rampe za spust jadrnic v morje, manjše rampe za spust spremljevalnih čolnov in manjšega lesenega pomola z dvema plavajočima pomoloma, ki bosta omogočila privez približno desetim čolnom, potrebnim za treninge in izvedbo regat. V bližini pa bosta stari pomol letos uredila tudi Fakulteta za pomorstvo in Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran. Obnoviti nameravajo kakih 30 metrov dolg star kamnit pomol in v podaljšku dograditi še 30 metrov novega pomola na pilotih, na katerega bodo namestili opremo za izobraževanje pomorščakov iz reševanja na morju, kot to določa mednarodna konvencija STCW. Za ureditev pomola pomorske šole (in namestitve izobraževalne opreme, reševalnih čolnov) bosta pomorski šoli namenili 1,4 milijona evrov, občina pa predvideva za ureditev obale približno pol milijona evrov. Gradnje obale in pomolov se bodo lotili jeseni.
