Vse je lahko sram zaradi razmer v zdravstvu

Otroški kardiokirurški program: Politični pingpong brez oprijemljivih rezultatov
Objavljeno
22. maj 2018 16.59
Posodobljeno
22. maj 2018 20.24
FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Vprašanja, kako se lotiti zaostrenih razmer na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, so danes več ur zaposlovala poslance. Želenih odgovorov niso našli. Na izredni seji so se obkladali z žaljivkami in očitki, kdo je bolj odgovoren za stanje.

Stanje v otroškem kardiokirurškem programu ostaja nespremenjeno. Kirurgov, ki bi se izobraževali za samostojno delo, ni, glavnina intenzivistov je odšla, kmalu bodo še kardiologi. Odhajajoče bodo nadomestili strokovnjaki iz tujine, za 1. julij pa je državna sekretarka Ana Medved znova obljubila, da bo začel delovati nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOS). Danes bo konstitutivna seja tega zavoda, hkrati pa potekajo intenzivni pogovori z domačimi in tujimi zdravstvenimi delavci, ki bodo delali na inštitutu, pa tudi dogovori s tujimi referenčnimi centri o zagotavljanju strokovne podpore. Medvedova je dejala, da smo v obdobju, ko je treba čim več delati in čim manj razpravljati. Sklepamo, da zato v današnjem sklepnem delu razprave v državnem zboru, potem ko so svoje povedali poslanci, ni imela česa dodati.

V ZZZS podatka o tem, koliko denarja bodo namenili za NIOS, še nimajo, saj še ni znano, v kakšnem obsegu in katere zdravstvene storitve bo prevzel od UKC Ljubljana. Dodatna sredstva za izobraževanje in plačilo tujih zdravnikov pa bodo zagotovljena iz proračunskih sredstev ministrstva za zdravje v višini od enega do 1,5 milijona evrov na leto.
 

Deljenje krivde


Erika Dekleva, poslanka SMC, misli, da ni potrebe, da bi klečeplazili pred odhajajočimi zdravniki in da razpravljajo o odpovedi dveh zdravnikov, kot da je konec sveta. Pojasnila je, da si je razmere v UKC ogledala sama in da lahko zatrdi, da so otroci v varnih rokah ter da delo poteka dobro in mirno. Povedala je, da jo je sram in ji je nerodno, ker ve, da ležijo malčki po operaciji ali pred njo v svojih posteljah, ob njih so starši in predano osebje, medtem ko oni nabirajo politične točke. Poslanec SDS Branko Grims je dejal, da jo je lahko sramotno sram, kajti dvakrat v tem mandatu je bila predlagana interpelacija zoper ministrico za zdravje, ki je po zakonu odgovorna za vse slabše razmere, in obakrat jo je podprla.

Irena Grošelj Košnik (SMC) je kot krivce za katastrofalno stanje izpostavila zdravnike, češ da so hoteli zlorabiti svoj položaj in preprečevali timsko delo v programu. Jelka Godec (SDS) meni, da niso krivi zdravniki, pač pa vlada: »Zdajšnja najbolj, pa tudi prejšnje, ki so bile opozorjene na dogajanje, pa niso potegnile pravih potez. Leta 2015 je bilo objavljeno poročilo o mednarodnem nadzoru nad dejavnostjo otroške srčne kirurgije, pa ministrica ni reagirala.

Poslanka SDS je zato sklenila, da si koalicija, ministrstvo in vlada zatiskajo oči pred realnimi problemi in tem, da so zdravstvo spravili na kolena: »Dobesedno na kolena in danes je to najbolj eskaliralo na otroški srčni kardiokirurgiji.«