Povpraševanje po lokalni hrani večje, a še vedno glavna cena
Delež lokalne hrane v javnih naročilih po ocenah kmetijskega ministrstva preko 40 odstotkov.
Odpri galerijo
Ključ do dobre hrane v vrtcih, šolah in drugje je nakup kakovostnih surovin. FOTO: Marko Feist
Javni zavodi in druge institucije, ki so zavezani nabavi hrane prek sistema javnih naročil, vsako leto porabijo za več kot 120 milijonov evrov živil. Lani je vrednost oddanih naročil hrane znašala 81 milijonov evrov, pri čemer v število niso vključeni vsi sklopi, ki so jih javni naročniki nabavili zunaj postopkov javnega naročanja, in druga evidenčna naročila. Javna naročila so velika priložnost za ponudnike lokalnih živil, a ti na razpisih niso vedno uspešni.
»Čuti se trend povečevanja povpraševanja po lokalnih proizvodih, precej več je povpraševanja po svežem sadju in zelenjavi. K temu prispeva tudi postopno končevanje obdobja starih pogodb za javna naročila. Žal pa certifikati, s katerimi naši kmetje zagotavljajo zdravju in do okolja prijazno kmetovanje, nimajo teže. Največ točk se še vedno doseže z nizko ceno,« pravi Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v kmetijski zadrugi Agraria Koper, v okviru katere se vsako leto pridela okoli 300 ton sadja in zelenjave. Zadruga z njimi zalaga javne ustanove, hotelske verige in gostinske lokale na Primorskem. Prihodki iz javnih razpisov predstavljajo okoli četrtino njenih skupnih prihodkov.
Odločitev za lokalno ali uvoženo hrano je zelo odvisna tudi od direktorja oziroma ravnatelja zavoda, opaža Pirnatova. Vendar poceni nabavljena hrana prek javnega razpisa po proračunu javnega zavoda lahko udari z drugega konca, z odpadki, opozarja. »Podjetja, ki se ukvarjajo z odvozom organskih odpadkov, so v zadnjih dveh letih močno dvignila svoje cene. Če ni dobre vhodne surovine za obrok, je tudi več organskih odpadkov. Po drugi strani so sveže nabrana lokalna živila polnejšega okusa. Če so še okusno pripravljena, nedvomno zagotavljajo manj zavržkov,« je prepričana Pirnatova. Za primer navaja manjšo šolo v Mestni občini Koper, ki jo je ravnateljica z nabavo lokalnih proizvodov prek naročilnic spravila iz rdečih številk. Povečalo se je število naročenih obrokov, ki jih ne uživajo le otroci, ampak tudi njihovi starši.
Javni naročniki niso dolžni poročati o deležu lokalnih oziroma slovenskih živil v oddanih javnih naročilih, zato natančnih podatkov o tem ni. A ker je problematika aktualna, si na kmetijskem ministrstvu pomagajo s podatki, ki temeljilo na modelih, ocenah in anketah. Ugotavljajo, da delež lokalnih živil v javnih naročilih znaša več kot 40 odstotkov.
Zaradi načela prostega pretoka blaga, ki je eden od temeljev skupnega evropskega trga, v postopkih javnega naročanja ni dopustno izrecno zahtevati ali dajati prednosti lokalnim živilom. Da bi zagotovili, da je vsaj del živil lokalnih, zakon o javnem naročanju omogoča, da naročniki več sklopov živil, vsakega po 80.000 evrov, izločijo iz postopka javnega naročanja in jih oddajo skladno z načelom kratkih verig. A skupna vrednost tako izločenih in neposredno naročenih živil ne sme presegati 20 odstotkov vseh živil. »Obsega te izjeme, kljub več pobudam, ni mogoče povečati, ker bi to pomenilo kršitev javnonaročniške zakonodaje EU,« pravi Urša Skok Klima z ministrstva za javno upravo. Nabava po načelu kratkih verig ni obvezna, vendar se po podatkih ministrstva veliko javnih zavodov že največjemu odstotku tako nabavljenih živil.
Nova uredba o zelenem javnem naročanju, ki je začela veljati 1. januarja letos, daje prednost lokalnim živilom s poudarjanjem kriterijev kakovosti in okoljske sprejemljivosti. Kot okoljsko sprejemljivejše so poleg ekološke hrane na novo opredeljena živila iz drugih shem kakovosti (izbrana kakovost Slovenija, integrirani …). Uredba naročnike zavezuje, da morajo javno naročilo oddati tako, da delež ekoloških živil glede na število vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil znaša najmanj 15 odstotkov (v prehodnem obdobju do leta 2021 pa deset odstotkov) in da delež živil, ki izpolnjujejo posamezno, več ali vse zahteve iz sheme kakovosti, znaša glede na število vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil najmanj 12 odstotkov do leta 2024, kasneje pa 15 odstotkov.
Po podatkih kmetijskega ministrstva večina javnih zavodov dosega obveznih deset odstotkov ekoloških živil, ni pa znano, koliko jih je slovenskega porekla. Podatkov o deležu drugih shem še ni.
Na kmetijskem ministrstvu med ovire za večjo vključitev lokalnih živil v javna naročila prištevajo organiziranost in povezovanje pridelovalcev, premajhen obseg pridelave in predelave (zlasti sadja in zelenjave) in zahtevnost kakovostne analize trga, ki je ključna za informacije o razpoložljivosti lokalne hrane. »Veliko javnih naročnikov pravi, da nimajo ustrezno usposobljenih ljudi, časa, znanja, denarja in volje, da iskanje lokalne hrane ni njihovo poslanstvo in da ni dovolj informacij o ponudbi lokalne hrane.«
Za poenostavitev javnega naročanja hrane je lani zaživel spletni katalog živil. Vanj se je doslej vpisalo 167 ponudnikov (ponujajo 27 kategorij, 2272 tipov in 3494 živilskih izdelkov), uporablja ga 928 uporabnikov, letos spomladi je bilo z njegovo pomočjo izvedenih 200 javnih naročil.
A Patricija Pirnat opaža, da ga nekateri javni zavodi sploh ne uporabljajo. V zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so z odzivi naročnikov zadovoljni. Kljub vsemu predsednica Tatjana Zagorc predvideva, da bosta »potrebni še najmanj dve leti, da bo katalog dosegel svoj končni namen. »Ob aktivni promociji, odpravljanju težav naročnikov in ponudnikov ugotavljamo, da bo le skupno delo vseh lahko odpravilo anomalije, ki so se kopičile več let.«
»Čuti se trend povečevanja povpraševanja po lokalnih proizvodih, precej več je povpraševanja po svežem sadju in zelenjavi. K temu prispeva tudi postopno končevanje obdobja starih pogodb za javna naročila. Žal pa certifikati, s katerimi naši kmetje zagotavljajo zdravju in do okolja prijazno kmetovanje, nimajo teže. Največ točk se še vedno doseže z nizko ceno,« pravi Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v kmetijski zadrugi Agraria Koper, v okviru katere se vsako leto pridela okoli 300 ton sadja in zelenjave. Zadruga z njimi zalaga javne ustanove, hotelske verige in gostinske lokale na Primorskem. Prihodki iz javnih razpisov predstavljajo okoli četrtino njenih skupnih prihodkov.
Odločitev za lokalno ali uvoženo hrano je zelo odvisna tudi od direktorja oziroma ravnatelja zavoda, opaža Pirnatova. Vendar poceni nabavljena hrana prek javnega razpisa po proračunu javnega zavoda lahko udari z drugega konca, z odpadki, opozarja. »Podjetja, ki se ukvarjajo z odvozom organskih odpadkov, so v zadnjih dveh letih močno dvignila svoje cene. Če ni dobre vhodne surovine za obrok, je tudi več organskih odpadkov. Po drugi strani so sveže nabrana lokalna živila polnejšega okusa. Če so še okusno pripravljena, nedvomno zagotavljajo manj zavržkov,« je prepričana Pirnatova. Za primer navaja manjšo šolo v Mestni občini Koper, ki jo je ravnateljica z nabavo lokalnih proizvodov prek naročilnic spravila iz rdečih številk. Povečalo se je število naročenih obrokov, ki jih ne uživajo le otroci, ampak tudi njihovi starši.
Največ točk na razpisu se še vedno doseže z nizko ceno.
Izbira svežih lokalnih živil zmanjšuje zavržke hrane.
Nekateri javni zavodi kataloga sploh ne uporabljajo.
Izbira svežih lokalnih živil zmanjšuje zavržke hrane.
Nekateri javni zavodi kataloga sploh ne uporabljajo.
Delež ekoživil dosežen, a izvor ni znan
Javni naročniki niso dolžni poročati o deležu lokalnih oziroma slovenskih živil v oddanih javnih naročilih, zato natančnih podatkov o tem ni. A ker je problematika aktualna, si na kmetijskem ministrstvu pomagajo s podatki, ki temeljilo na modelih, ocenah in anketah. Ugotavljajo, da delež lokalnih živil v javnih naročilih znaša več kot 40 odstotkov.
Zaradi načela prostega pretoka blaga, ki je eden od temeljev skupnega evropskega trga, v postopkih javnega naročanja ni dopustno izrecno zahtevati ali dajati prednosti lokalnim živilom. Da bi zagotovili, da je vsaj del živil lokalnih, zakon o javnem naročanju omogoča, da naročniki več sklopov živil, vsakega po 80.000 evrov, izločijo iz postopka javnega naročanja in jih oddajo skladno z načelom kratkih verig. A skupna vrednost tako izločenih in neposredno naročenih živil ne sme presegati 20 odstotkov vseh živil. »Obsega te izjeme, kljub več pobudam, ni mogoče povečati, ker bi to pomenilo kršitev javnonaročniške zakonodaje EU,« pravi Urša Skok Klima z ministrstva za javno upravo. Nabava po načelu kratkih verig ni obvezna, vendar se po podatkih ministrstva veliko javnih zavodov že največjemu odstotku tako nabavljenih živil.
81
milijonov evrov je lani znašala vrednost oddanih javnih naročil hrane
milijonov evrov je lani znašala vrednost oddanih javnih naročil hrane
Nova uredba o zelenem javnem naročanju, ki je začela veljati 1. januarja letos, daje prednost lokalnim živilom s poudarjanjem kriterijev kakovosti in okoljske sprejemljivosti. Kot okoljsko sprejemljivejše so poleg ekološke hrane na novo opredeljena živila iz drugih shem kakovosti (izbrana kakovost Slovenija, integrirani …). Uredba naročnike zavezuje, da morajo javno naročilo oddati tako, da delež ekoloških živil glede na število vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil znaša najmanj 15 odstotkov (v prehodnem obdobju do leta 2021 pa deset odstotkov) in da delež živil, ki izpolnjujejo posamezno, več ali vse zahteve iz sheme kakovosti, znaša glede na število vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil najmanj 12 odstotkov do leta 2024, kasneje pa 15 odstotkov.
Po podatkih kmetijskega ministrstva večina javnih zavodov dosega obveznih deset odstotkov ekoloških živil, ni pa znano, koliko jih je slovenskega porekla. Podatkov o deležu drugih shem še ni.
Prek kataloga opravljenih 200 naročil
Na kmetijskem ministrstvu med ovire za večjo vključitev lokalnih živil v javna naročila prištevajo organiziranost in povezovanje pridelovalcev, premajhen obseg pridelave in predelave (zlasti sadja in zelenjave) in zahtevnost kakovostne analize trga, ki je ključna za informacije o razpoložljivosti lokalne hrane. »Veliko javnih naročnikov pravi, da nimajo ustrezno usposobljenih ljudi, časa, znanja, denarja in volje, da iskanje lokalne hrane ni njihovo poslanstvo in da ni dovolj informacij o ponudbi lokalne hrane.«
Za poenostavitev javnega naročanja hrane je lani zaživel spletni katalog živil. Vanj se je doslej vpisalo 167 ponudnikov (ponujajo 27 kategorij, 2272 tipov in 3494 živilskih izdelkov), uporablja ga 928 uporabnikov, letos spomladi je bilo z njegovo pomočjo izvedenih 200 javnih naročil.
A Patricija Pirnat opaža, da ga nekateri javni zavodi sploh ne uporabljajo. V zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so z odzivi naročnikov zadovoljni. Kljub vsemu predsednica Tatjana Zagorc predvideva, da bosta »potrebni še najmanj dve leti, da bo katalog dosegel svoj končni namen. »Ob aktivni promociji, odpravljanju težav naročnikov in ponudnikov ugotavljamo, da bo le skupno delo vseh lahko odpravilo anomalije, ki so se kopičile več let.«
