Povprečnina se bo začela pri 525 evrih na prebivalca

Ljubljana – Predstavniki združenj občin in vlade, med katerimi je bil tudi premier Miro Cerar, so se dogovorili vsaj o načinu določanja letošnje povprečnine. Jasno je že, da ne bo enaka vse leto: začela se bo pri zakonsko določenih 525 evrih na prebivalca, a do konca leta v proračunu ne bo dovolj denarja.

Predstavniki občin so vladnim pogajalcem predlagali, da bi povprečnina nekaj mesecev znašala 525 evrov, potem pa bi se znižala za toliko, kolikor se bodo znižali stroški občin zaradi sistemskih sprememb. Z ukrepi, ki bodo znižali stroške občin, bi morali privarčevati vsaj 23 milijonov evrov. Toliko namreč pri takšni povprečnini zmanjka denarja v proračunu, da bi bil primanjkljaj še pod tremi odstotki BDP, za kar si v duhu zaveze Bruslju prizadeva vlada. Ta je pretekli teden že določila dvajset področij, kjer bi lahko, tako ocenjujejo na finančnem ministrstvu, prihranili od 20 do 25 milijonov evrov.

Od današnjih zadnjih usklajevanj z ministrom za finance Dušanom Mramorjem je odvisno, ali bodo občine jutri podpisale dogovor o povprečnini z vlado. Mramor je sicer na pogajanjih prejšnji teden poudaril, da je za proračun še vzdržna povprečnina največ 514 evrov, sredstva za investicije bi lahko dobilo le 44 najbolj razvojno ogroženih občin v državi, letos pa tudi ne bi smelo biti solidarnostne izravnave nad primerno porabo.

Predstavniki občin so vse njegove predloge zavrnili, včeraj pa so razložili Cerarju, da so finančna sredstva občinam zakonsko predpisana in natančno izračunana ter namenjena uresničevanju pravic občanov. »S predlaganim zneskom 514 evrov na prebivalca občine ne bi bile sposobne zagotoviti niti zakonsko določenih nalog,« so sporočili s Skupnosti občin Slovenije in dodali, da bi znatno trpele tudi ostale dejavnosti, ki jih občine financirajo, pa niso zakonsko določene. Cerarju je bil predlog, da bi povprečnino postopno zniževali glede na nižanje stroškov, blizu, so še sporočili.

Vsekakor bo ministrstvo imelo težko nalogo uravnoteženja proračuna, glede na to, da so sprva s povprečnino 494 evrov pričakovali sto milijonov evrov prihranka, zdaj ga bo okoli polovico manj, za finančno izravnavo pa bo treba nameniti okoli 41 milijonov evrov. Poleg tega je premier včeraj predstavnikom občin dejal, da lahko v proračunu letos zagotovijo en odstotek sredstev za sofinanciranje infrastrukturnih investicij občin, za to bo na razpolago 10 milijonov evrov, medtem ko je Mramor za to nameraval nameniti le 5,1 milijona evrov.

Skupnost občin: Decentralizacija – da ali ne

Včerajšnje pogovore so vsi vpleteni označili za korektne, za korak naprej. Kljub temu pa član glavnega odbora Skupnosti občin Slovenije Darko Fras poudarja, da gre za zgodbo, ki se je že dvakrat ponovila: »Uredba postavlja povprečnino pri 662 evrih, mi pa se pogajamo za več kot sto evrov manj! Če menijo, da je metodologija izračuna povprečnine napačna, je pač treba spremeniti zakonodajo, ne pa jo obiti.«

Fras predvideva, da bodo občine potegnile krajši konec: »V trenutku, ko bo proračun uravnotežen, bo volja izginila, da bi našli rešitve za znižanje stroškov občin. Končno se bo treba odločiti, ali gremo v decentralizacijo Slovenije ali ne.«