Poziv k cepljenju: Vsak lahko prispeva k zaščiti skupnosti
Začel se je evropski in svetovni teden cepljenja.
Odpri galerijo
Pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik opaža, da se v zadnjih letih zaradi pozitivnih kampanj o pomembnosti cepljenja starši več odločajo za cepljenje. FOTO: Tadej Regent/Delo
Ljubljana - Letošnji evropski in svetovni teden cepljenja v ospredje postavlja odgovornost posameznika pri zaščiti skupnosti. Cepiva namreč ne ščitijo le posameznika, temveč lahko z velikim deležem cepljenih preprečimo prenos in širjenje bolezni, so izpostavili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
V Sloveniji je precepljenost pred nalezljivimi boleznimi relativno visoka, trend upadanja se je v zadnjih letih ustavil. Bolezni, kot so otroška paraliza, davica in rdečke, nismo zabeležili že več desetletij, ošpice in mumps pa se pojavljajo kot posamični primerni, ki so prineseni iz tujine, je pojasnila Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Pomembno je, da vzdržujemo čim višjo precepljenost, da ne bi prišlo ponovno do izbruhov bolezni, ki smo jih že skoraj pozabili,« je pozvala.
Ker številnih nalezljivih bolezni zaradi dobrega programa cepljenja pri nas ne srečujemo več, se lahko ustvarja vtis, da nas te bolezni ne ogrožajo več, vendar nas izkušnje učijo drugače. »Alarmanten porast ošpic po vsem svetu in predvsem v bližnjih državah, kot sta Francija in Srbija, je resen opomnik, kako pomembno je vzdrževati raven precepljenosti, ki zagotavlja kolektivno zaščito. Hkrati je tudi resno opozorilo, da lahko bolezni, ki se več let niso pojavljale, vnovič izbruhnejo tudi v razvitih državah in zahtevajo smrtne žrtve, čeprav bi jih bilo mogoče enostavno preprečiti s cepljenjem,« je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF Slovenija. Ob tem je še opozoril, da zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, vsako leto še vedno umre 1,5 milijona otrok, približno 20 milijonov otrok pa še vedno ni cepljenih. V preteklih desetletjih je bil sicer dosežen velik napredek pri reševanju otroških življenj: od leta 1988 je število primerov otroške paralize upadlo za več kot 99 odstotkov, na globalni ravni pa smo v zadnjih dveh desetletjih smrtnost zaradi ošpic uspeli zmanjšati za 80 odstotkov.
Pediater Denis Baš iz Zdravstvenega doma Kamnik opaža, da se v zadnjih letih zaradi pozitivnih kampanj o pomembnosti cepljenja starši več odločajo za cepljenje. Tisti, ki ga vztrajno odklanjajo pa kot razloge največkrat navajajo strah pred neželenimi učinki. Baš je zato izrazil željo, da bi pediatri pri pregledih imeli več časa za vsa vprašanja zaskrbljenih staršev. »Naši otroci imajo možnost in pravico, da jih zaščitimo pred nalezljivimi boleznimi. Pravice do najboljše oskrbe jim ne sme odreči ne država in ne starši. Kot pediater in starš se bom vedno zavzemal za najboljšo zdravstveno oskrbo vseh otrok in del le te so tudi cepljenja,« je povedal Baš.
Z informiranjem, izobraževanjem in razbijanjem mitov o cepljenju se ukvarjajo tudi študenti medicine v projektih Vakcinet in Imuno. To počnejo z obiski na šolah, predavanji in kongresi, prisotni pa so tudi na družbenih omrežjih, kjer želijo laični javnosti predstaviti preverjene in zanesljive informacije na razumljiv način, je pojasnil vodja projekt Imuno Vid Čeplak Mencin. Njihove izkušnje kažejo, da nasprotnikov cepljenja sicer ni veliko, so pa zelo glasni in dobro organizirani.
V projektu Vakcinet poseben poudarek dajejo tudi pomenu cepljenja med zdravstvenimi delavci, ki igrajo ključno vlogo pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, je pojasnila vodja projekta Ana Keršič. »Zdravstveni delavec nosi odgovornost do zdravja bolnika, s katerim dela,« je dejala. Po njenih izkušnjah ozaveščenost sicer narašča. Med študenti mariborske medicinske fakultete so z brezplačno akcijo cepljenja proti gripi na primer uspeli doseči 74-odstotno precepljenost.
»Obstaja veliko načinov, da lahko vsak izmed nas postane junak in s cepljenjem zaščiti vse; v našem vsakdanjem življenju, na delovnih mestih, v naših družinah in na socialnih omrežjih lahko k temu prispeva vsak, tudi tisti, čigar delo ni neposredno povezano z zdravstvenim sektorjem,« je v svoji poslanici ob svetovnem tednu cepljenja poudarila predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane.
V državah z visokimi in srednjimi dohodki kljub dokazanim koristim cepljenja narašča število necepljenih otrok. SZO je zato v letošnjem letu dvom v cepljenje razglasila kot eno največjih groženj javnemu zdravju. Po mnenju strokovnjakov je zato še posebej pomembno, da pri iskanju informacij o cepljenju sledimo z dokazi podprtim informacijam.
»Razloge za nezaupanje v cepljenje je treba obravnavati resno in pozorno. Ključna je neutrudna, temeljita in strokovna razprava o napačnih informacijah, ki dandanes zaradi svetovnega spleta in drugih oblik enostavnega širjenja informacij izjemno hitro krožijo med nami. Slednje lahko izkoristimo v prid zagovorništvu cepljenja ter omogočimo enostaven in hiter dostop do preverjenih dejstev,« je še povedal Čeplak Mencin.
Na ministrstvu za zdravje je bila z namenom oblikovanja ukrepov in aktivnosti za povečanje deleža cepljenih v Sloveniji ustanovljena delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki javnega zdravja, primarni pediatri in šolski zdravniki, specialisti medicine dela in predstavniki ministrstva za zdravje ter zdravstvenega inšpektorata.
Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu je poudarila, da imamo dober in učinkovit sistem javnega zdravstva, v katerem so cepiva otrokom dostopna. Tudi ona je poudarila pomembnost informiranja in komuniciranja z javnostjo. »Preprečevati bolezni je bolje, kot le zdraviti. Želimo, da bi več ljudi razumelo, da je cepljenje privilegij in da bi zaupali strokovnjakom,« je dejala. Ob tem je še opozorila, da Slovenija ni izolirana in da potovanja v tujino predstavljajo dejavnik tveganja za širjenje bolezni, pred katerimi se lahko učinkovito zaščitimo.
Minister za zdravje Aleš Šabeder ob svetovnem tednu cepljenja poudarja, da imamo ta teden priložnost, da o cepljenju, kot najbolj varnem in učinkovitem preventivnem ukrepu, spregovorimo širše in poudarimo pomen zaščite proti nekaterim težkim nalezljivim boleznim: »Cepljenje je po svetu rešilo že milijone življenj in preprečilo marsikatero trajno invalidnost. Je tudi dobrina, ki je danes dostopna vsem slovenskim prebivalcem.«
Na ministrstvu podpirajo prizadevanja stroke za dvig deleža cepljenih in bodo tudi v prihodnjem letu nadaljevali z vsemi začrtanimi aktivnostmi, ki so se do sedaj izkazale za uspešne. »Zato zaupajmo stroki, zaupajmo našim zdravnikom, ki ponujajo verodostojne in predvsem na dokazih temelječe informacije o cepljenju. In ne pozabimo, cepljenje je pravica in ne prisila in biti cepljen je danes privilegij,« je v poslanici sklenil minister Šabeder.
V Sloveniji je precepljenost pred nalezljivimi boleznimi relativno visoka, trend upadanja se je v zadnjih letih ustavil. Bolezni, kot so otroška paraliza, davica in rdečke, nismo zabeležili že več desetletij, ošpice in mumps pa se pojavljajo kot posamični primerni, ki so prineseni iz tujine, je pojasnila Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Pomembno je, da vzdržujemo čim višjo precepljenost, da ne bi prišlo ponovno do izbruhov bolezni, ki smo jih že skoraj pozabili,« je pozvala.
Ker številnih nalezljivih bolezni zaradi dobrega programa cepljenja pri nas ne srečujemo več, se lahko ustvarja vtis, da nas te bolezni ne ogrožajo več, vendar nas izkušnje učijo drugače. »Alarmanten porast ošpic po vsem svetu in predvsem v bližnjih državah, kot sta Francija in Srbija, je resen opomnik, kako pomembno je vzdrževati raven precepljenosti, ki zagotavlja kolektivno zaščito. Hkrati je tudi resno opozorilo, da lahko bolezni, ki se več let niso pojavljale, vnovič izbruhnejo tudi v razvitih državah in zahtevajo smrtne žrtve, čeprav bi jih bilo mogoče enostavno preprečiti s cepljenjem,« je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF Slovenija. Ob tem je še opozoril, da zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, vsako leto še vedno umre 1,5 milijona otrok, približno 20 milijonov otrok pa še vedno ni cepljenih. V preteklih desetletjih je bil sicer dosežen velik napredek pri reševanju otroških življenj: od leta 1988 je število primerov otroške paralize upadlo za več kot 99 odstotkov, na globalni ravni pa smo v zadnjih dveh desetletjih smrtnost zaradi ošpic uspeli zmanjšati za 80 odstotkov.
Strah pred cepljenjem
Pediater Denis Baš iz Zdravstvenega doma Kamnik opaža, da se v zadnjih letih zaradi pozitivnih kampanj o pomembnosti cepljenja starši več odločajo za cepljenje. Tisti, ki ga vztrajno odklanjajo pa kot razloge največkrat navajajo strah pred neželenimi učinki. Baš je zato izrazil željo, da bi pediatri pri pregledih imeli več časa za vsa vprašanja zaskrbljenih staršev. »Naši otroci imajo možnost in pravico, da jih zaščitimo pred nalezljivimi boleznimi. Pravice do najboljše oskrbe jim ne sme odreči ne država in ne starši. Kot pediater in starš se bom vedno zavzemal za najboljšo zdravstveno oskrbo vseh otrok in del le te so tudi cepljenja,« je povedal Baš.
Ob svetovnem tednju cepljenja so na Nacionalnem inštitutut za javno zdravje pripravili tiskovno konferenco. FOTO: NIJZ
Z informiranjem, izobraževanjem in razbijanjem mitov o cepljenju se ukvarjajo tudi študenti medicine v projektih Vakcinet in Imuno. To počnejo z obiski na šolah, predavanji in kongresi, prisotni pa so tudi na družbenih omrežjih, kjer želijo laični javnosti predstaviti preverjene in zanesljive informacije na razumljiv način, je pojasnil vodja projekt Imuno Vid Čeplak Mencin. Njihove izkušnje kažejo, da nasprotnikov cepljenja sicer ni veliko, so pa zelo glasni in dobro organizirani.
V projektu Vakcinet poseben poudarek dajejo tudi pomenu cepljenja med zdravstvenimi delavci, ki igrajo ključno vlogo pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, je pojasnila vodja projekta Ana Keršič. »Zdravstveni delavec nosi odgovornost do zdravja bolnika, s katerim dela,« je dejala. Po njenih izkušnjah ozaveščenost sicer narašča. Med študenti mariborske medicinske fakultete so z brezplačno akcijo cepljenja proti gripi na primer uspeli doseči 74-odstotno precepljenost.
Dvom v cepljenje — največja grožnja za javno zdravje
»Obstaja veliko načinov, da lahko vsak izmed nas postane junak in s cepljenjem zaščiti vse; v našem vsakdanjem življenju, na delovnih mestih, v naših družinah in na socialnih omrežjih lahko k temu prispeva vsak, tudi tisti, čigar delo ni neposredno povezano z zdravstvenim sektorjem,« je v svoji poslanici ob svetovnem tednu cepljenja poudarila predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane.
V državah z visokimi in srednjimi dohodki kljub dokazanim koristim cepljenja narašča število necepljenih otrok. SZO je zato v letošnjem letu dvom v cepljenje razglasila kot eno največjih groženj javnemu zdravju. Po mnenju strokovnjakov je zato še posebej pomembno, da pri iskanju informacij o cepljenju sledimo z dokazi podprtim informacijam.
»Razloge za nezaupanje v cepljenje je treba obravnavati resno in pozorno. Ključna je neutrudna, temeljita in strokovna razprava o napačnih informacijah, ki dandanes zaradi svetovnega spleta in drugih oblik enostavnega širjenja informacij izjemno hitro krožijo med nami. Slednje lahko izkoristimo v prid zagovorništvu cepljenja ter omogočimo enostaven in hiter dostop do preverjenih dejstev,« je še povedal Čeplak Mencin.
Cepljenje kot privilegij
Na ministrstvu za zdravje je bila z namenom oblikovanja ukrepov in aktivnosti za povečanje deleža cepljenih v Sloveniji ustanovljena delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki javnega zdravja, primarni pediatri in šolski zdravniki, specialisti medicine dela in predstavniki ministrstva za zdravje ter zdravstvenega inšpektorata.
Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu je poudarila, da imamo dober in učinkovit sistem javnega zdravstva, v katerem so cepiva otrokom dostopna. Tudi ona je poudarila pomembnost informiranja in komuniciranja z javnostjo. »Preprečevati bolezni je bolje, kot le zdraviti. Želimo, da bi več ljudi razumelo, da je cepljenje privilegij in da bi zaupali strokovnjakom,« je dejala. Ob tem je še opozorila, da Slovenija ni izolirana in da potovanja v tujino predstavljajo dejavnik tveganja za širjenje bolezni, pred katerimi se lahko učinkovito zaščitimo.
NIJZ bo ob obeležitvi evropskega tedna cepljenja aktivno komuniciral tudi na socialnih družbenih omrežjih - Instagramu, Facebooku in Twitterju.
Poslanica ministra
Minister za zdravje Aleš Šabeder ob svetovnem tednu cepljenja poudarja, da imamo ta teden priložnost, da o cepljenju, kot najbolj varnem in učinkovitem preventivnem ukrepu, spregovorimo širše in poudarimo pomen zaščite proti nekaterim težkim nalezljivim boleznim: »Cepljenje je po svetu rešilo že milijone življenj in preprečilo marsikatero trajno invalidnost. Je tudi dobrina, ki je danes dostopna vsem slovenskim prebivalcem.«
Na ministrstvu podpirajo prizadevanja stroke za dvig deleža cepljenih in bodo tudi v prihodnjem letu nadaljevali z vsemi začrtanimi aktivnostmi, ki so se do sedaj izkazale za uspešne. »Zato zaupajmo stroki, zaupajmo našim zdravnikom, ki ponujajo verodostojne in predvsem na dokazih temelječe informacije o cepljenju. In ne pozabimo, cepljenje je pravica in ne prisila in biti cepljen je danes privilegij,« je v poslanici sklenil minister Šabeder.
