Pravičnejši, vendar težje dosegljivi pogoji za Zoisove štipendije

Ljubljana– Z lansko spremembo zakona o štipendiranju so se spremenili pogoji za prejemanje Zoisove štipendije. Poleg uspeha morajo dijaki in študenti po novem doseči še izjemni dosežek. Na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendij so zaznali osip prosilcev za štipendijo, vendar pravijo, da so novi pogoji pravičnejši kot tisti prej, ki so povzročali inflacijo ocen.

Javni sklad je prejšnji teden objavil javni razpis za prvo dodelitev štipendije (v vrednosti 2,8 milijona evrov) in nadaljnje prejemanje Zoisovih štipendij za šolsko leto 2015/2016. Na poziv za nadaljnje prejemanje se lahko prijavijo le Zoisovi štipendisti, ki jim je bila štipendija podeljena po starem zakonu (ZŠtip), torej do vključno šolskega oziroma študijskega leta 2013/2014, v šolskem oziroma študijskem letu 2015/2016 pa nadaljujejo izobraževanje.

Izjemni dosežek na državni ravni

Praksa starega zakona je pokazala, da so bili do štipendije upravičeni zlasti tisti, ki so imeli visoko povprečno oceno, pojasnjuje Darinka Trček z oddelka za mednarodno sodelovanje na skladu. »Dober splošni uspeh ni nujno le kazalnik nadarjenosti, temveč predvsem dobrih učnih sposobnosti in discipline.« Podatki so namreč pokazali, da je bila večina – skoraj dve tretjini – štipendistov ženskega spola, čeprav ne bi mogli trditi, da je med ženskami toliko več nadarjenih kot med moškimi, pojasnjuje. Spremembe zakona (ZŠtip-1) pa so prinesle večjo usklajenost med spoloma. Tako je razmerje med spoloma po 60 proti 40 v korist dijakinj in 53 proti 47 v korist študentov.

Stari zakon je med drugim spodbujal tudi inflacijo ocen. V letu 2012/2013 so morali denimo dijaki prvih letnikov imeti povprečno oceno 5.0 v zadnjem razredu OŠ, da so prejeli štipendijo. »Merilo ocene primerja med seboj kandidate iz različnih šol in fakultet, med katerimi se lahko ocenjevalni kriteriji precej razlikujejo.« Tudi zato so uvedli dodatni pogoj – izjemni dosežek na državni ravni. S tem imajo vsi enake možnosti sodelovanja in doseganja dobrih rezultatov ter omogoča primerjavo med celotno generacijo, opisuje Darinka Trček.

Kaj vse šteje med izjemni dosežek? Najvišja mesta ali zlata in srebrna priznanja na državnih tekmovanjih, priznanja za najboljše raziskovalne naloge, udeležba in najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih, nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo, objava znanstvenoraziskovalne naloge ali prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, umetniško ali drugo delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, oziroma je sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu, in najvišja mesta na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja na tekmovanjih.

Usodna štirica pri telovadbi

Darinka Trček pravi, da so nova merila zagotovo boljša, saj da omogočajo štipendiranje tistih, ki si svoje znanje in izkušnje prizadevajo nadgrajevati tudi zunaj formalnega izobraževanja.

Toda tudi obstoječi zakon med sovrstniki ustvarja razlike med pogoji za njihovo prejemanje, je prepričana mama evidentirano nadarjene dijakinje Hermina Ogrič. Njena hči je namreč osnovno šolo končala »briljantno«. Zbrala je kar 84 petic in samo dve štirici (pri telovadbi), ki sta ji kasneje onemogočili prejemanje štipendije, saj je bil prag zanjo čista petica zaključenih ocen. Njeni sovrstniki v gimnaziji imajo precej slabši učni uspeh, pravi mama. Medtem ko je hčerkino povprečje 4.8, se povprečje njenih sošolcev, ki prejemajo štipendijo, ustavi nekje okoli 4.1, ki je pogoj za nadaljnje prejemanje. »V pogojih ni izenačena s svojimi sošolci. S tem delajo izjemno veliko napako.« Na isti stopnji bi za isto zadevo morali veljati isti kriteriji, je jasna mama, ki dodaja, da so hčerki kršene pravice do enake obravnave.

Doris Sattler z oddelka za mednarodno sodelovanje pojasnjuje, da ta navedba ne drži. »Vloge dijakov 1. letnika obravnavajo ločeno od vlog dijakov višjih letnikov, saj imajo že različne pogoje za uveljavljanje pravice do Zoisove štipendije.«