Tiskane izdaje
Ljubljana − Pozno popoldne se bodo pravoslavni verniki zbrali v cerkvah, od koder bodo domov tradicionalno odnesli badnjake oziroma slamo in hrastove veje ter jih zažgali, opolnoči pa se bodo udeležili še prazničnih maš, s katerimi bodo pričakali božič.
Pravoslavni verniki se na božič pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se končuje danes, v tem času pa naj bi se notranje prenovili.
Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič sicer praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Tako božič po našem koledarju praznujejo 7. januarja.
Sočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše Pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovale.
Katoličani in evangeličani danes zaznamujejo praznik Svetih treh kraljev
Katoličani in evangeličani zaznamujejo praznik Gospodovega razglašenja, ki se imenuje tudi praznik Svetih treh kraljev in je povezan z božičem. V teh dneh sicer domove obiskujejo koledniki, ki jih bodo danes ločeno sprejeli tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Miro Cerar in predsednik DZ Milan Brglez.
Po svetopisemskem zapisu je namreč vladar Judeje Herod, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake, da bi preverili, ali se je res rodil nov judovski kralj, ki je bil obljubljen, pri čemer jih je vodila zvezda.
Ta dogodek katoliški in evangeličanski verniki obhajajo z praznikom Svetih treh kraljev, ko je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata na predvečer praznika svetih treh kraljev napišejo začetnice imen treh kraljev (Gašper, Miha in Boltežar) z letnico novega leta, na primer: 20 + G + M + B + 17.
V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril: zlato, kadilo in miro. Od tod sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena. Ker so bili modri običajno učeni možje odličnega rodu, ki so imeli velik vpliv pri vladarjih, jim v Cerkvi pravijo tudi kralji.
V nekaterih državah, kot so Avstrija, Italija in Hrvaška, je praznik Svetih treh kraljev dela prost dan.
