Pred kopalno sezono presajajo leščurje

Portorož – Nekateri upravljavci obmorskih kopališč bodo že konec tega tedna odprli kopališča. Potem ko so zaradi nevarnosti urezov že preselili 800 leščurjev iz nizke vode osrednje portoroške plaže, bodo dno pregledali vsaj še na delu kopališča pred Vilami Park na Bernardinu.

Na portoroški osrednji komunalni plaži so lani obravnavali več kot sto ureznin kopalcev, ki so jih pripisali predvsem tej največji jadranski školjki, ki lahko zraste tudi več kot en meter. Koničasti del ali skoraj tretjina školjke je zapičen v mulj ali pesek, vrh školjke je tanek, robovi pa ostri. V plitvem morju lahko kopalec z nogo udari vanje, če pa skače z višine v morje, se lahko poreže tudi po glavi, trebuhu ali rokah.

Skoraj izginili, nato preobrat

V Okolju Piran so pri Agenciji RS za okolje na podlagi soglasja Zavoda RS za naravo dobili dovoljenje za njihovo preselitev. Školjke je skoraj 30 potapljačev presadilo v globino približno petih metrov na rob kopalnega območja. V prihodnjih dneh bodo pregledali morsko dno in preselili še morebitne preostale školjke. Domnevajo, da bodo morali akcijo ponoviti že čez dve leti, saj ta za Sredozemlje endemična vrsta v mlajši fazi življenja zraste tudi deset centimetrov na leto.

Pred približno desetimi leti so leščurji že skoraj povsem izginili iz našega morja, a so se leta 2008 spet množično pojavili v vsem severnem Jadranu. Zakaj se je zgodil preobrat, nam biolog z Morske biološke postaje Lovrenc Lipej ni znal odgovoriti. Verjetno so se spremenile razmere v morju ali pa je izginila katera od vrst, ki se je prehranjevala z mladicami oziroma ličinkami. Nedvomno sta na vrnitev vplivali tudi njihova zaščita in opustitev navade, da so jih množično pobirali zaradi uživanja ali zaradi prodaje školjčnih lupin. Lipej je povedal, da so leščurji pomemben člen v biotski pestrosti našega morja, saj so edina trdna opora na pretežno peščenem ali muljastem dnu. Na enega leščurja se lahko prime ali živi z njim v simbiozi od 30 do 50 različnih organizmov, je poudaril. Zato je leščur pravo mikro bivalno okolje, ki bogati naše morje.

Večina upravljavcev plaž, ki smo jih poklicali včeraj, je zanikala, da bi imeli na njihovih kopališčih podobne težave, kot so jih imeli na osrednji portoroški plaži. To velja tudi za sosednji plaži – Metropolovo in plažo Meduza. Vodja kopališč v skupini Hoteli Bernardin Mitja Simčič je povedal, da na njihovih kopališčih večjega števila leščurjev niso opazili. Izjema je del kopališča pred Vilami Park na Bernardinu, kjer bodo imeli tudi letos plavajoče elemente adrenalinskega parka. »Ravno danes smo odstranili nekaj nevarnih skal z dna plaže pred Grand hotelom Bernardin. V prihodnjih dneh bomo podrobneje pregledali morsko dno in ugotovili, ali bomo morali tudi pri nas izpeljati podobno akcijo z leščurji,« je dejal Mitja Simčič.

Kljub številnosti še zaščiteni

Robert Turk z Zavoda RS za naravo nam je povedal, da bi imeli upravljavci plaž še dovolj časa, če bi te dni zaprosili Arso za dovoljenje za preselitev školjk. Tudi na Arsu so potrdili, da bi dovoljenje izdali v kratkem času, če bi bila vloga popolna in ne bi bilo posebnih okoliščin.

Kopalci bi morali biti zaradi leščurjev previdni povsod v manjših globinah morja. Leščurjev je po podatkih Morske biološke postaje več sto tudi v morju pred Fornačami v Piranu pred Morsko biološko postajo ter v Strunjanu na območju od Vile Tartini do rta Ronek. Kopalci pa vedo, da so tudi na območju rta Seča, pri skladiščih soli in na Debelem rtiču. Ponavadi uspevajo na območju morskih travnikov, v manjšem številu tudi tam, kjer ni trave. Kljub tako povečanemu številu so še zmeraj zaščiteni kot ogrožena vrsta. Za njihovo uničevanje je zagrožena kazen 584 evrov in do pet let zapora.