Predlogi o reorganizaciji na mizi več kot desetletje
»Ni treba, da je pravosodni sistem všečen, pričakuje pa se, da je pravičen in učinkovit,« je ob včerajšnjem dnevu pravosodja poudaril minister za pravosodje Marjan Dikaučič. A je prav politika tista, ki s spremembo ustrezne zakonodaje menca že več kot desetletje, da bi bilo sodstvo lahko učinkovitejše.
Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je ob predaji letnega poročila sveta predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča spet opozoril na že dolgo pričakovane spremembe zakonodaje o delovanju sodišč, predvsem na uvedbo enovitega sodnika in enotne mreže prvostopenjskih sodišč.
Tako na vrhovnem sodišču kot na pravosodnem ministrstvu že dolgo iščejo rešitve za učinkovitejše sodstvo. Prav o tem so včeraj govorili tudi ob obisku ministra Marjana Dikaučiča na sodnem svetu. Po seji sodnega sveta so z ministrstva sporočili, da so delovni osnutki zakonov pripravljeni za predhodno strokovno usklajevanje.
Sistemski problem zaostankov preteklost
V našem sodnem sistemu, ki je eden najpomembnejših členov zaupanja državljanov v pravičen sistem, so se dolgo bojevali s sodnimi zaostanki, ki so vsaj – to so tudi ugotovitve evropskih institucij – na sistemski ravni odpravljeni. A čeprav zdaj večino primerov rešujejo sproti (če seveda izvzamemo močno okrnjeno delo sodišč v času razglašene epidemije), je med sodišči velika razlika v (pre)obremenjenosti.
Rešitev, ki jo vrhovno sodišče ves čas ponavlja, je tako imenovani enoviti sodnik, ki ne bi bil več ločen na okrajnega in okrožnega.
Čeprav le na podlagi statističnih podatkov ne moremo sklepati, katera sodišča so bolj oziroma manj zasuta z delom, je gotovo najbolj obremenjeno ljubljansko sodišče. Tam je tudi največ zaposlenih, medtem ko je na katerem od okrajnih sodišč zaposlen le po en sodnik.
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je že pred časom za Delo poudaril, da že več let v sodstvu ves čas ponavljamo iste stvari, iste predloge. »Nič od tega se do zdaj ni uresničilo. Samo govorimo, rezultata pa ni,« je bil kritičen.
Ministrstvo za pravosodje ima z nekaj poznejšimi dopolnitvami že dvanajsto leto na mizi predlog o optimizaciji sodne mreže. A ne gre brez spremembe zakonodaje, za kar pa, kot kaže, ni politične volje.
Slovenija je razdeljena na 11 sodnih okrožij in 44 sodnih okrajev, že več let pa se poigravajo z idejo, da bi to organiziranost spremenili, saj so se pokazale določene anomalije, ki hromijo sistem.
Rešitev, ki jo vrhovno sodišče ves čas ponavlja, je tako imenovani enoviti sodnik, ki ne bi bil več ločen na okrajnega in okrožnega. »V praksi to pomeni, da bi (enovitega) sodnika lahko razporedili na ustrezno pravno področje v vseh organizacijskih enotah v nekem sodnem okrožju. Tja, kjer bi se ocenilo, da obstaja potreba,« pojasni prvi mož vrhovnega sodišča. Sodno okrožje bi s tem postalo temeljna organizacijska enota sodstva.
Najprej se je govorilo celo o ukinjanju okrajnih sodišč, vendar so predlog čez čas spremenili. »Za sodstvo bi bilo pomembno predvsem zagotoviti enotno prvostopenjsko sodno okrožje, ki bi omogočilo najučinkovitejše in najprimernejše razporejanje sodnikov oziroma čim učinkovitejšo organizacijo dela znotraj okrožja. Prvostopenjski sodniki se ne bi več delili na okrajne in okrožne, ampak bi bili enoviti prvostopenjski sodniki,« so nam pojasnili na vrhovnem sodišču.
Pred njimi je še kar nekaj izzivov
Florjančič je glede ustrezne dopolnitve zakonodaje opozoril tudi v letnem poročilu o delu sodišč. Pravi, da bo za uspešno doseganje omenjenih ciljev nujno tudi prizadevanje drugih pravosodnih institucij, od katerih sodstvo pričakuje predvsem spremembe na področju sodniške zakonodaje, ki so bile v okviru široko oblikovane delovne skupine skoraj v celoti usklajene že pred več kot letom dni – gre za enovitega sodnika in sodna okrožja.
»Nujna je tudi ustrezna ureditev položaja sodnikov in znotraj tega ustrezna ureditev plačnih razmerij. Že nekaj časa pa sodstvo opozarja tudi na nujnost ureditve prostorskih težav sodišč v Ljubljani, zato so vendarle zaznani določeni pozitivni premiki,« je še nekatere izzive navedel Florjančič, ki po njegovem mnenju čakajo sodni sistem.
