Predolgih osemnajst let priprav na gradnjo hitre ceste
Po razburjenjih v zadnjih dneh ostaja usoda trase Šentrupert–Velenje le še v rokah ustavnih sodnikov.
Odpri galerijo
Ustavno sodišče o odseku Šentrupert–Velenje še ni odločilo. FOTO: Tadej Regent
Celje – Ustavno sodišče je obravnavalo, ne pa še odločilo o njej, zahtevo občin Braslovč in Polzela za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu (DPN) za državno cesto od Šentruperta na avtocesti v Savinjski dolini do Velenja. Pred sejo so se na terenu spet razplamtevale strasti.
V sredo so na za medije zaprti seji Braslovč – tako kakor dan prej na Polzeli – občinski svetniki odločili, da županov Tomaža Žoharja oziroma Jožeta Kužnik ne pooblastijo za umik zahteve o ustavni presoji. S tem so prisluhnili odločnemu ponavljanju Združenja civilnih iniciativ Savinjske doline (ZCIS) in Civilne iniciative Braslovče (CIB), da je trasa dražja od trase Arja vas–Velenje do Šaleške doline in naprej na Koroško, da uniči več kmetijskih površin in poruši več hiš.
Zahtevo po ustavni presoji so najprej napovedale CIB in zbirale denar za odvetnika, nato pa to prevalile na občine na trasi, vendar Šmartno ob Paki k temu ni pristopilo. Zahteva je bila vložena na začetku leta 2018. Dars je kot investitor zato za odsek Šentrupert–Velenje na severnem kraku tretje razvojne osi upočasnil priprave.
Državni prostorski načrt (DPN) za 17 kilometrov ceste Velenje–Slovenj Gradec je bil sprejet avgusta 2013, za odsek Šentrupert–Velenje pa januarja 2017. Umeščanje v prostor se je začelo deset let prej in vmes so različne vlade sprejele DPN Šentrupert–Velenje, ga razveljavile, začele obravnavo DPN za traso Velenje–Podlog, jo ustavile in se vrnile na traso Šentrupert–Velenje.
Ko sta župana Žohar in Kužnik ta teden sklicala občinska sveta, da bi preverila smotrnost ustavne zahteve, so ju predstavniki ZCIS in CIB osumili mešetarjenja: »Ministri se z župani velikokrat srečujejo ter pogovarjajo o razvojnih in drugih temah. Tako ni nenavadno, da sta se župana Braslovč in Polzele nedavno srečala z ministrico za infrastrukturo, mag. Alenko Bratušek. Manj običajno je, da naj bi – domnevno – župana v istem času močno spremenila mnenje o podpori ustavni presoji.«
Negotova usoda trase pa najbolj skrbi Korošce, regije, ki s Slovenijo ni povezana s sodobnimi cestami in zato tudi razvojno zaostaja.
Aljaž Verhovnik iz koroške Mladinske iniciative za tretjo razvojno os pravi, da ne glede na odločitev sodišča o trasi Šentrupert–Velenje pričakujejo, da se bo gradnja odseka Velenje–Slovenj Gradec začela letos: »Sprememba trase bi pomenila dolga leta čakanja zaradi sebičnih ravnanj iniciativ in občin v Spodnji Savinjski dolini ter političnih igric z usodo Koroške.« Če bo trasa Šentrupert–Velenje padla, bodo voznike s Koroške in iz Šaleške doline pozvali, naj za pot v Ljubljano in nazaj izbirajo »najkrajšo pot od Velenja skozi Polzelo in Braslovče do avtoceste«.
V sredo so na za medije zaprti seji Braslovč – tako kakor dan prej na Polzeli – občinski svetniki odločili, da županov Tomaža Žoharja oziroma Jožeta Kužnik ne pooblastijo za umik zahteve o ustavni presoji. S tem so prisluhnili odločnemu ponavljanju Združenja civilnih iniciativ Savinjske doline (ZCIS) in Civilne iniciative Braslovče (CIB), da je trasa dražja od trase Arja vas–Velenje do Šaleške doline in naprej na Koroško, da uniči več kmetijskih površin in poruši več hiš.
Zahtevo po ustavni presoji so najprej napovedale CIB in zbirale denar za odvetnika, nato pa to prevalile na občine na trasi, vendar Šmartno ob Paki k temu ni pristopilo. Zahteva je bila vložena na začetku leta 2018. Dars je kot investitor zato za odsek Šentrupert–Velenje na severnem kraku tretje razvojne osi upočasnil priprave.
Državni prostorski načrt (DPN) za 17 kilometrov ceste Velenje–Slovenj Gradec je bil sprejet avgusta 2013, za odsek Šentrupert–Velenje pa januarja 2017. Umeščanje v prostor se je začelo deset let prej in vmes so različne vlade sprejele DPN Šentrupert–Velenje, ga razveljavile, začele obravnavo DPN za traso Velenje–Podlog, jo ustavile in se vrnile na traso Šentrupert–Velenje.
Koroška in Šaleška dolina ostajata prometno slepo črevo Slovenije. FOTO: Brane Piano
Ko sta župana Žohar in Kužnik ta teden sklicala občinska sveta, da bi preverila smotrnost ustavne zahteve, so ju predstavniki ZCIS in CIB osumili mešetarjenja: »Ministri se z župani velikokrat srečujejo ter pogovarjajo o razvojnih in drugih temah. Tako ni nenavadno, da sta se župana Braslovč in Polzele nedavno srečala z ministrico za infrastrukturo, mag. Alenko Bratušek. Manj običajno je, da naj bi – domnevno – župana v istem času močno spremenila mnenje o podpori ustavni presoji.«
Negotova usoda trase pa najbolj skrbi Korošce, regije, ki s Slovenijo ni povezana s sodobnimi cestami in zato tudi razvojno zaostaja.
Aljaž Verhovnik iz koroške Mladinske iniciative za tretjo razvojno os pravi, da ne glede na odločitev sodišča o trasi Šentrupert–Velenje pričakujejo, da se bo gradnja odseka Velenje–Slovenj Gradec začela letos: »Sprememba trase bi pomenila dolga leta čakanja zaradi sebičnih ravnanj iniciativ in občin v Spodnji Savinjski dolini ter političnih igric z usodo Koroške.« Če bo trasa Šentrupert–Velenje padla, bodo voznike s Koroške in iz Šaleške doline pozvali, naj za pot v Ljubljano in nazaj izbirajo »najkrajšo pot od Velenja skozi Polzelo in Braslovče do avtoceste«.
