Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je v iztekajočem se letu začela kazati očitne znake gospodarskega okrevanja. Izvoz se povečuje, postajamo vse bolj privlačna destinacija za tuje turiste, uporaba novih tehnologij je stalnica. A pred državo v prihodnjem letu ostaja precej izzivov.
Ob spodbudnih makroekonomskih kazalcih se po dolgih letih krize postopoma izboljšuje tudi standard ljudi. Potrošnja gospodinjstev skupaj z okrepljenim izvozom še naprej ugodno vpliva na gospodarsko aktivnost.
Skoraj vsako ima barvno televizijo in telefon, skoraj tri četrtine tudi osebni računalnik. Večji del Slovencev je vključen tudi v visokošolsko izobraževanje.
Turizem postaja vse bolj perspektivna dejavnost v Sloveniji. Prihod tujih turistov je v krepkem vzponu (deset odstotkov) in z njimi tudi prenočitve (osem odstotkov).
Med spodbudnimi premiki je tudi vse večji delež obnovljive energije, emisije toplogrednih plinov se – skupaj z energijsko odvisnostjo od uvoza – znižujejo.
Povečuje se število letalskih potnikov, znižuje pa število potnikov v javnem prevozu.
Naši gozdovi na hektar državnega ozemlja absorbirajo največ CO2 v Evropi.
Teža revščine
Če se nekoliko odmaknemo od pozitivnih statističnih trendov, opazimo tudi neprijetne podrobnosti v razvoju naše države. Dolg države v odstotkih BDP je skokovito narasel (z osem odstotkov BDP leta 2004 na 80,8 odstotka BDP leta 2014).
Vsak sedmi Slovenec živi pod pragom revščine, torej kar 14,5 odstotka prebivalcev. V »uteho«; v EU jih je v povprečju 16,6 odstotka. Povprečna pokojnina v državi znaša borih 561,60 evra. Tudi povprečna plača (1004,34 evra) ostaja pod evropskim povprečjem.
Največ prebivalcev v Sloveniji umre zaradi bolezni obtočil. Izdatki za zdravstvo se zaradi demografskih trendov višajo.
Leto migracij
Leto 2015 je verjetno še najbolj zaznamoval množičen prehod beguncev in migrantov skozi Slovenijo. Ker ni skupnega pristopa EU k begunski krizi, je Slovenija – kot Madžarska – na južni meji začela postavljati žično ograjo, ki je je po zadnjih podatkih že 137 kilometrov.
Da begunci res »ogrožajo« državo, kaže podatek, da jih je od 371.692 za azil zaprosilo celih 127, celo štirim pa so ga odobrili.
Našo družbo in javne finance dosti bolj kot begunci ogrožajo strukturni izzivi, kot je demografija. Povprečna starost v Sloveniji je 42,5 leta, povprečni moški je star 41 let, ženska pa 44.
Izdatki za zdravstvo so predvsem zaradi staranja prebivalstva vedno višji, skoraj petina prebivalcev je starejša od 65 let.
Gospodarski kriminal oziroma njegova preiskovanost se je od leta 2010 povečala za 62 odstotkov.
