Prehrana v vrtcih in šolah: lokalna preskrba se ne uresničuje, kot bi se lahko

Javni razpisi za domačo preskrbo ljubljanskih vrtcev in šol s sadjem in zelenjavo so (pre)zapleteni.

Objavljeno
12. oktober 2011 19.42
Posodobljeno
13. oktober 2011 08.00
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana

Ljubljana – Za zajtrk mlečni močnik s kakavom za posip, za kosilo porovo juho z rižem, mesno-zelenjavno musako in kumarice s paradižnikom, za malico hruško in bigo ter za večerjo polnozrnat kruh, smetanov namaz s šunko, rezino kisle paprike ter mleko – to imajo danes na jedilniku starejši otroci v vrtcu Najdihojca. Mlajši od treh let bodo dobili enak zajtrk, za malico se bodo sladkali z mešanim sadjem ali sadno kašico, za kosilo bodo imeli porovo juho, mesno-zelenjavno rižoto z junčjim mesom in brokolijem v solati, za večerjo pa hruško, bigo ali sadno kašico.

Zveni zelo okusno, a nekateri starši otrok v ljubljanskih šolah in vrtcih so bolj, drugi pa manj zadovoljni. Vrtci in šole pri organiziranju in sestavi prehrane ravnajo po smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki veljajo od prvega leta starosti otrok, pojasnjuje načelnica mestnega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Marija Fabčič. Novembra 2005 jih je s pomočjo strokovnjakov Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) pripravilo ministrstvo za zdravje v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo.

Težave s smernicami tudi zaradi izbirčnih otrok

Med vsemi smernicami, sprejetimi v resoluciji o nacionalnem programu prehranske politike, se še najbolje uresničujejo te v vrtcih in šolah, vse druge so ostale na ravni priporočil, ugotavlja mag. Matej Gregorič z IVZ. Lani so s sprejetjem novega zakona o šolski prehrani postale obvezne. Upošteva jih približno dve tretjini šol. Največ težav pri njihovem izvajanju pa šole vidijo v izbirčnosti otrok in slabih prehranjevalnih navadah, ki pogosto izvirajo od doma, pravi Gregorič.

Kljub sprejetemu zakonu, ki naj bi uredil finančne in kadrovske vire, imajo šole še vedno težave tudi zaradi pomanjkanja denarja, visokih cen živil, neustreznega sistema javnega naročanja, kadrovske podhranjenosti, slabe usposobljenosti zaposlenih, nekakovostne ponudbe živil ter prostorskih in tehničnih pomanjkljivosti.

S krajšim prevozom in skladiščenjem sadja in zelenjave pa tudi optimalno dozorelostjo pridelka lahko vplivamo na višjo hranilno vrednost, boljšo kakovost in okus živil, pojasnjuje Gregorič. Kje je torej glavni problem, da se lokalna preskrba s hrano v vrtcih in šolah ne uresničuje toliko, kot bi se lahko? MOL sicer podpira lokalno oskrbo vrtcev in šol s sadjem in zelenjavo, vendar so dobavitelji izbrani na javnem razpisu, zato so zavodi pri izbiri omejeni na določenega ponudnika, odgovarja Fabčičeva.

Na razpisih lažje za velike trgovske sisteme

Gregorič pa dodaja, da so trenutni javni razpisi (pre)zapleteni, kmetje se nanje ne prijavljajo, ker bi imeli preveč dodatnega dela. Poleg tega večina naročnikov določi, da morajo ponudniki oddati ponudbo za vsa razpisana živila, tako običajno lahko sodelujejo le veliki trgovski sistemi. Po njegovem bi morala država bolj spodbujati povezovanje domačih pridelovalcev, da bi lahko izpolnili potrebe tudi večjih ustanov, kot so šole in bolnišnice.

Poleg tega Gregorič ugotavlja, da v zakonu o javnih naročilih ne piše, da morajo šole in vrtci izbirati najcenejšega ponudnika; kljub temu imajo to v svoji dokumentaciji velikokrat zapisano kot merilo izbora. S februarjem 2008 uveljavljene spremembe zakona o javnem naročanju pa omogočajo prednostno upoštevanje sezonsko pridelanih živil na integriran in ekološki način.

Nataša Smrekar, koordinatorka lokalne samooskrbe s hrano v Jarini, zadrugi za razvoj podeželja, ki izdelke odkupuje od več kot 50 manjših in srednje velikih kmetij v osrčju Slovenije, je povedala, da imajo prek javnih razpisov podpisan okvirni sporazum za dobavo sadja in zelenjave iz integrirane in ekološke pridelave s štirimi ljubljanskimi šolami, s še štirimi pa sodelujejo v shemi šolskega sadja, ki je ukrep skupne kmetijske politike v EU.

Sadje in zelenjavo prek sheme dobavljajo tudi več šolam zunaj glavnega mesta. Ljubljanskih vrtcev trenutno ne oskrbujejo, lani so dva. Lani so ljubljanskim šolam priskrbeli skoraj tono lokalno pridelanih pridelkov, vrtcem pa pol tone. V šolah so letos v prvih osmih mesecih količine skoraj podvojili. Oskrbujejo jih z integrirano pridelanimi jabolki, jagodami, malinami, češnjami, hruškami, lešniki, orehi, kolerabo, korenjem, kislo repo in zeljem ter ekološko pridelanim krompirjem in jabolki.