Tiskane izdaje
Ljubljana – Zaradi umestitve prekariata med prioritetne naloge vlade so se na pobudo civilne družbe pri državnem sekretarju sestali predstavniki skupin, katerih člani se srečujejo s tveganim delom. Tako naj bi nastala vladna projektna skupina za prekarne oblike na trgu dela.
Slabega pol leta po tem, ko so v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo organizirali nacionalno konferenco na temo prekarnih oblik dela in opozorili, da kar četrt milijona ljudi v Sloveniji dela po avtorskih in podjemnih pogodbah, je prisiljenih v status samostojnega podjetnika ali samozaposlenega ali pa dela na črno, bi svoj lonček zdaj želeli pristaviti tudi v kabinetu predsednika vlade.
Državni sekretar Tadej Slapnik je pred tednom dni sklical sestanek s predstavniki Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in tamkajšnje migrantske pisarne, sindikata Mladi plus, Društva novinarjev Slovenije in Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja. »Osnovni cilj skupine je združiti zainteresirano javnost, predstavnike različnih oblik prekarnosti in pristojna ministrstva,« pojasnjuje Slapnik, zato bodo v roku enega meseca organizirali javni posvet na temo prekarnih oblik dela.
Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo pravi, da je naloga skupine v predvsem poiskati skupne cilje, kot sta socialna in pravna varnost prekarnih delavcev. Bo pa treba še prej, nadaljuje, pripraviti analizo stanja in ugotoviti, kaj so prekarne oblike dela in kako vplivajo na posameznika in družbo. »Volja je, da predstavnikom v vladi predstavimo položaj prekarnih delavcev, kar je sicer po eni strani smešno, saj bi vlada to morala že vedeti,« meni Funkl. »Je pa prvo takšno srečanje vsekakor treba pozdraviti, ker kaže na to, da želja, da se zadeve premaknejo, obstaja.«
Sekretar Slapnik je prepričan, da bodo predstavniki oblasti najprej morali predvsem poslušati in razumeti ter šele nato začeti iskati odgovore in rešitve. »Prvi korak je, da se ministrstvo spozna s problematiko. Nekatera se s tem ukvarjajo že zdaj, nekatera pa problematike sploh ne poznajo,« ocenjuje Slapnik. »Namen je tudi, da na tem posvetu dobimo uradne odzive posameznih ministrstev, ker bomo šele tako lahko prekariat umestili med prioritete vlade, kar je želja skupine.«
Na vprašanje, kako to, da oblast v Sloveniji sprejema zakone v smeri fleksibilizacije dela, zdaj pa želi prekariat kot posledico tega umestiti med svoje prioritetne naloge, Slapnik odgovarja: »Paradoks bi bil, če bi vlada to naredila po štirih letih, a je nova vlada to naredila kmalu po začetku svojega delovanja.« Tudi to, kot pravi, je namen projektne skupine; da ugotovi, kaj so v preteklosti »narobe naredili« vlada in ministrstva. »Le tako bomo lahko začeli trend obračati v drugo smer. Če pa ne bo šlo, bomo morali skupino razpustiti. Torej, ali poiskati odgovore in iti v reševanje ali pa ugotoviti, da ni dovolj politične volje in zadevo ustaviti.«
