Tiskane izdaje
Farič, ki je tudi podpredsednik Zveze društev generala Maistra, je opozoril, da o Prekmurju kot konstitutivnem delu slovenskega etničnega prostora in integralnem delu slovenske države v sodobnem času sploh ne razmišljamo, ker se zdi to povprečnemu Slovencu logično in samoumevno. Vendar do začetka 20. stoletja ta povezanost ni bila tako samoumevna.
Kot nekoliko pozabljena mejna pokrajina madžarskega dela poražene Avstro-Ogrske se je na pariški mirovni konferenci nenadoma znašla v soju diplomatskih žarometov. Na podlagi prepričljivih argumentov o avtohtonosti, jeziku in narodni zavesti prebivalstva je na mirovni konferenci leta 1919 pripadla matični domovini, državi SHS. Pri tem gre zasluga jugoslovanski delegaciji in predvsem prleškemu rojaku Matiji Slaviču. Tako je lahko jugoslovanska vojska 12. avgusta tega leta zasedla Prekmurje in čez pet dni na množičnem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnim oblastem, je nadaljeval Farič.
Ob očitku, kako je lahko ta prvovrstni zgodovinski trenutek slovenskega naroda ostal prezrt vse do leta 2005, je Farič opozoril, da »zgolj suha formalnost zakona, ki ta dan uvaja kot državni praznik, ne zadošča«. »Ta dan kot praznik vseh, ne le Prekmurcev, v kolektivni zavesti Slovencev to mora šele postati, kot opomin, vodilo in vir navdiha prihodnjim rodovom,« je poudaril. To pa bo po njegovih besedah takrat, ko ga bo praznovala celotna Slovenija.
Po njegovem mnenju pa tudi Prekmurci znova potrebujejo premislek o svojih vrednotah, jeziku, pripadnosti skupnosti in narodu, predvsem pa ozaveščanje o enakovrednem zgodovinskem umeščanju Prekmurja v mozaik slovenske državnosti. Pri tem pa je treba tudi odpraviti plehkost stereotipov o eksotičnem narečju, mehki duši, meglicah in odlični kulinariki.
»Naše bogastvo so predvsem ljudje, njihov ustvarjalni, intelektualni potencial, ki smo ga vedno izgubljali. Tu so vse prevečkrat ostajale le delitve, malodušje, vdanost v usodo, grenkoba in drobne zamere. Zato je današnje, še bolj pa bo praznovanje stote obletnice naše združitve z matičnim narodom čez dve leti priložnost, da znova strnemo vrste in uveljavimo svoj glas v širši slovenski javnosti,« je sklenil slavnostni govornik.
Udeležence je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor in poudaril, da se Slovenci zelo zavedamo pomena državne meje kot elementa naše suverenosti. Glede določitve meje s Hrvaško pa je dejal, da mora biti jasno, da je meja z odločitvijo arbitražnega sodišča dokončno določena in da morata državi najti dogovor o miroljubnem načinu njene uveljavitve.
Ker sta državi tudi sosednji državi v EU, to omogoča ureditev življenjskih razmer ljudi na obeh straneh meje, »da se bodo lahko ne glede na potek meje počutili varne, sprejete in bodo lahko razvijali svoje nacionalne, kulturne in druge identitete. To pa je mogoče doseči le, če obe državi z močno politično voljo to želita tako urediti. Vendar je to mogoče,« je sklenil Pahor.
Predsednik se je pred slovesnostjo udeležil še proslave v Črenšovcih in položil venec k spomeniku Jožefa Klekla. V četrtek bo proslava ob prazniku tudi v Beltincih, kjer 17. avgusta praznujejo tudi občinski praznik.
