Prekrški v lobiranju: TEŠ6 in igralnica v Šempetru

KPK je uvedla prekrškovni postopek zaradi lobiranja za poroštvo za TEŠ6 in pri prodobivanju igralniške koncesije.

Objavljeno
06. april 2012 21.44
Anuška Delić, Ozadja
Anuška Delić, Ozadja

Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je na področju lobiranja uvedla dva prekrškovna postopka: zaradi lobiranja za zakon o poroštvu za gradnjo šestega bloka termoelektrarne Šoštanj in pridobivanja koncesije za igralni salon v občini Šempeter - Vrtojba, so na novinarski konferenci razkrili danes.

Namestnik predsednika KPK Rok Praprotnik je novinarjem pojasnil, da so v preiskavi, ki je zadevala lobiranje za poroštvo za TEŠ6, ugotovili, da je »formalno nemogoče ugotoviti, kako je ta zakon prišel v parlament« in da je nad gibanjem lobistov v parlamentu slab nadzor.

Na recepciji so se, denimo, prijavili za obisk pri enem poslancu, nato pa so obiskali še druge. Kljub temu, je dejal Paprotnik, menijo, da je predlog zakona v večji meri nastal kar v Holdingu Slovenske elektrarne. Odkrili so tudi dva izmed tedanjih poslancev, ki nista poročala o stikih v tej zadevi, zato so enega oglobili s 400 evri kazni, drugemu pa so izdali opomin.

Podatki, pridobljeni v poročilih lobistov, ki jih hranimo v uredništvu, kažejo, da sta za TEŠ6 lobirala prva človeka HSE in TEŠ Martin Janežič in Simon Tot, stike z njima pa so prijavili poslanci SDS, Desusa, SNS, SLS in LDS.

Kar zadeva lobiranje za pridobitev igralniške koncesije, ki je bila odvisna od soglasja lokalne skupnosti, je protikorupcijska komisija v nadzornem postopku ugotovila, da je naložbenik – gre za družbo Alea Iacta Sergeja Racmana – za lobiranje pri svetnikih občine Šempeter - Vrtojba najel lokalnega podjetnika, ki ni registrirani lobist. Ta je lobiral pri večini svetnikov, od katerih pa niti eden o lobističnem stiku ni poročal KPK, zato jim je ta izdal opomine, tako imenovani črni lobist pa je v prekrškovnem postopku.

Poleg tega KPK vodi še dva prekrškovna postopka, medtem ko so v analizi poročil lobirancev in lobistov ugotovili 16 razhajanj. Tudi ti primeri bodo, če bodo izpolnjeni pogoji, predmet prekrškovnega postopka, je pojasnil Praprotnik. Pri tem je prav tako predstavil nekaj statističnih podatkov, ki so zelo podobni tistim, ki smo jih pred kratkim objavili v istovrstni analizi Delovih Ozadij: KPK je prejel 129 poročil lobirancev, poročalo je vseh 59 registriranih lobistov, pri čemer jih je le 19 sporočilo, da so lani opravljali lobistično dejavnost. Je pa Praprotnik še razkril, da se plačila za lobistične storitve gibljejo od 1000 do več deset tisoč evrov, vseh plačil skupaj pa je bilo za okoli 200.000 evrov.

Praprotnik in namestnica predsednika komisije Liljana Selinšek sta nekajkrat poudarila, da zakonska ureditev lobiranja še ni optimalna. Izboljšave bi bile potrebne na sistemski ravni, saj je lobistično dejavnost po sedanji zakonodaji nemogoče registrirati, prav tako pa bi bila, je prepričan Praprotnik, koristna pristojnost, skladno s katero bi lahko komisija na pogovor povabila posameznika, ki lobira, a ni registrirani lobist. Selinškova pa je povedala, da bi bilo treba natančneje opredeliti, kaj je »nejavni stik«, ki je temelj lobiranja.