Zadeva je ušla z vajeti, za nekatere šole že nekaj štiric preveč
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je včeraj objavilo prosta mesta, ki so še na voljo v srednjih šolah. V drugem krogu vpisnega postopka se na nobeno srednjo šolo ni uvrstilo 197 otrok, še okoli 650 bo tistih, ki se bodo v prvi letnik vpisovali znova. Na ministrstvu o spremembi vpisnega postopka ne razmišljajo, ampak razmišljajo o spremembi meril v primeru omejitve vpisa, kjer bi večjo težo imelo nacionalno preverjanje znanja (NPZ).
Za vpis na srednjo šolo, ki ima omejitev vpisa, štejejo ocene v zadnji triadi osnovne šole. Zadeva je ušla z vajeti, saj je danes za nekatere šole že nekaj štiric preveč, hkrati pa petica ni enaka petici. NPZ že zdaj šteje pri vpisu na srednjo šolo z omejitvijo vpisa, a v zelo redkih primerih, ko je na spodnji meji za vpis v srednjo šolo več kandidatov z istim številom točk. Takrat izbiro opravijo na podlagi dosežkov pri NPZ iz materinščine in matematike.
Na ministrstvu odgovarjajo, da pripravljajo spremembe meril ob omejitvah vpisa: »Razmisleki gredo v smer večje veljave in teže rezultatov, ki jih učenci dosegajo pri NPZ. Vendar je to zelo občutljiva tema, ki terja poglobljen strokovni premislek, proučitev možnih posledic (na primer v primeru, ko učenec iz upravičenih razlogov ne bo opravljal NPZ), pa tudi spremembo obstoječe zakonodaje.« Da bi dosežke NPZ lahko uporabili kot eno od meril pri izbiri kandidatov ob omejitvi vpisa, je že bilo zapisano v letošnjem predlogu sprememb zakona o osnovni šoli.
Stres
Devetošolci, ki jim je vpis na točno določeno srednjo šolo pomemben, izbrana srednja šola pa ima omejitev vpisa, so v precejšnjem stresu pred zaključevanjem ocen v 7., 8. in 9. razredu. Nekdanja svetovalna delavka, zdaj pa predsednica Sekcije za vzgojo v skupnosti pri Socialni zbornici Slovenije Ajda Erjavec pravi, da je teh primerov vedno več: »Stiske, ki jih doživlja znatni delež otrok (in staršev), odmevajo tudi v prihodnjih generacijah. Zato večina sedmošolcev že zelo dobro ve, da njihove ocene 'že štejejo' za vpis v srednje šole. To pa samo prispeva k vsesplošni dirki večine otrok za visoke ocene pri vseh predmetih – brez kakršne koli refleksije, čemu bi bilo to dobro, v kontekstu karierne orientacije ali sicer.«
Erjavčeva še posebej poudarja, da ni nepomembno, da so v najslabšem položaju otroci iz socialno-ekonomsko najbolj ogroženih sredin: »Kratke ne potegnejo samo pri vpisnih pogojih, temveč tudi pri obvladovanju izzivov vpisnega postopka, saj jim starši v tem nepotrebno zapletenem in nerazumljivem postopku težko pomagajo.«
Zapleten postopek
Erjavčeva meni, da je prav vpisni postopek ključen problem pri vprašanju, kako je možno, da pred vrati srednjih šol po drugem krogu, ki se je zaključil prejšnji teden, ostane 197 otrok. V prvem krogu se kandidati vpišejo na eno samo šolo, nato lahko še 20 dni prenesejo svojo prijavnico na drugo šolo ali drugi program. Vse to se dogaja aprila, ko so znane zgolj ocene v 7. in 8. razredu, kar pomeni, da otrok ne more vedeti, kdo vse ga še lahko prehiti oziroma on njih. Erjavčeva spomni, da so praktiki večkrat predlagali, da bi vpisni postopek digitalizirali, ga uredili po vzoru vpisa na visoke šole in tako, kot poteka v drugem krogu: »Del selekcije kandidatov na podlagi osnovnošolskih rezultatov je treba centralizirati. Tako bi bilo tudi lažje nadzorovati morebitne anomalije na nacionalni ravni ter načrtovati nacionalno strategijo karierne orientacije v osnovnih šolah.«
Na ministrstvu pa razlagajo, da se situacija bistveno ne spremeni, ko so znane tudi ocene 9. razreda. Menijo, da si prav s prenosom prijavnice veliko kandidatov zagotovi svojo izbiro in mesto za vpis. Niso naklonjeni možnosti, da bi že v prvem krogu otroci navedli več šol: »Lahko bi se zgodilo, da bi bile njihove želje preveč optimistične in ne bi bili na koncu razvrščeni na nobeno rangirano šolo. Prepričani smo, da bi bilo takih primerov bistveno več, kot jih je zdaj ob koncu drugega kroga izbirnega postopka. Menimo, da imajo z obstoječim načinom kandidati večji pregled nad izvedbo postopka in si lahko zagotovijo ustrezno vpisno mesto. Drži pa, da je lahko drugi krog izbirnega postopka, v katerem kandidirajo na vsa mesta, ki so še na voljo, vsi kandidati, ki na šolah z omejitvijo vpisa niso bili sprejeti v prvem krogu, nepredvidljiv.«
Pomen svetovalnih delavcev
V drugem krogu kandidati navedejo deset šol, sprejeti so na prvo, za katero imajo dovolj točk. Vedeti morajo, koliko točk je bilo treba imeti za posamezno šolo v prvem krogu. Vse to je sicer objavljeno na spletni strani ministrstva, a niso vsi vešči iskanja. Tu je ključna vloga svetovalnih delavcev, a na ministrstvu poudarjajo: »Marsikateri kandidat (predvsem pa starši) ne upošteva usmeritev svetovalnih delavcev in vztraja pri svojih odločitvah.« Dodali so, da za gimnazijski program in tudi za programe srednjega strokovnega izobraževanja želja pač ni dovolj: »Realna presoja zmožnosti, interesa in motivacije za določeni izobraževalni program je ključnega pomena za uspešno opravljanje srednješolskih obveznosti.«
Resničnost je žal velikokrat drugačna, pojasnjuje Ajda Erjavec. Svetovalne službe srednjih šol, ki svetujejo že ob prenosu prijav in v nadaljnjem postopku, ne zmorejo vsega: »Na žalost so svetovalni delavci bistveno bolj obremenjeni z razlaganjem samega vpisnega postopka ter preračunavanjem možnih vpisnih točk kot z ugotavljanjem, ali bi bil kandidat za izbrano šolo dejansko primeren, oziroma kateri program bi bil najbolj ustrezen zanj.«
