Preventivne ambulante bodo razširili

Ljubljana – Dosedanje delovanje referenčnih oziroma preventivnih ambulant pri zdravnikih družinske medicine se je potrdilo kot dober model, zato je zdravstveni svet včeraj podprl širitev tovrstnih ambulant na celotno osnovno zdravstveno službo.

Preventivne ambulante bodo tako sčasoma zaživele tudi v ginekologiji, pediatriji in stomatologiji.

Predsednik zdravstvenega sveta prof. dr. Rajko Kenda pravi, da so zaradi dosedanjih dobrih izkušenj z referenčnimi ambulantami podprli prizadevanja ministrstva za zdravje za izboljšanje stanja v preventivni medicini in tako predlagali ustanovitev delovnih skupin za vsako od omenjenih področij. Te bodo pripravile vizijo in tudi konkretne predloge za drugačno organiziranost – z vidika ekonomskih, strokovnih, kadrovskih, časovnih in finančnih potreb.

Ustni higieniki

Vzorčni predlog, pripravljen za zobozdravstvo, je pokazal, kako nujni so preventivni zobozdravstveni ukrepi tudi pri odraslih. Raziskava o potrebah po parodontalnem zdravljenju, opravljena med prebivalci Ljubljane, starimi od 15 do 65 let, je 20 let pozneje pokazala, da vsi potrebujejo eno izmed oblik zdravljenja obzobnih tkiv – skoraj vsi (98,7 odstotka) potrebujejo luščenje in glajenje zobnih korenin, slaba polovica (47,1 odstotka) pa tudi parodontalno kirurško zdravljenje.

Stomatologi opozarjajo, da je eden izmed vzrokov za povečanje napredovale parodontalne bolezni in za velik delež prizadetih zob tudi dejstvo, da higiensko zdravljenje – ta vključuje tudi luščenje in glajenje korenin – ni vključeno v obvezno zdravstveno zavarovanje. Na Slovenskem preventivni ukrepi v zobozdravstvu odraslim niso dostopni.

To vrzel bi zapolnili z uvedbo preventivnih ambulant, v katerih bodo sčasoma, kot del zobozdravstvenega tima, začeli delovati tudi ustni higieniki. Ta poklic je v svetu uveljavljen že dolgo; pri nas imamo višjo šolo za ustne higienike od leta 2003. Uvedba tovrstnih preventivnih storitev bo, kot kažejo izkušnje od drugod, pripomogla k zmanjšanju bolezni obzobnih tkiv in zobne gnilobe, manjše bodo tudi potrebe po rekonstrukcijskih posegih.

Razvoj epileptologije

Delovna skupina na področju epileptologije, ki jo je imenovala še predprejšnja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, je pod vodstvom prof. dr. Igorja M. Ravnika končala delo. Na 110 straneh pripravljeni elaborat o razvoju epileptologije odraslih so podprli trije pristojni razširjeni strokovni kolegiji, ki jim je zdravstveni svet včeraj predlagal, naj čim prej imenujejo delovno skupino. Ta naj bi na podlagi elaborata pripravila vlogo za širitev programa na tem področju.

Zdravstveni svet je včeraj podprl še dva pomembna dokumenta – strategiji razvoja zdravstvene nege in oskrbe ter nujne medicinske pomoči in travmatološke dejavnosti do leta 2020.