Delta različica: dvakrat večja verjetnost, da človek pristane v bolnišnici
Med sprejetimi v intenzivno oskrbo sta tudi dva, ki sta bila cepljena, in sicer starejši bolnik s številnimi pridruženimi boleznimi in eden mlajši.
Odpri galerijo
Uresničujejo se slabe napovedi. Število okuženih in hospitaliziranih zaradi covida narašča. FOTO: Matej Povše
Število okuženih in hospitaliziranih bolnikov v Sloveniji narašča. Včeraj so testirali 887 oseb s PCR testi, med njimi je bilo 143 novo okuženih. V državi je tako zdaj skupaj okuženih nekaj čez 5150 oseb. V bolnišnicah je bilo danes zjutraj 141 pacientov s covidom, in sicer 114 na navadnih oddelkih, 27 na intenzivnih oddelkih, kar so štirje več kot dan prej in dvakrat toliko kot pred tednom dni.
»Uresničile so se slabe napovedi. Število okuženih in hospitaliziranih narašča. Na novo bodo odpirali oddelke v vseh slovenskih bolnišnicah,« je povedala predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc. Pojasnila je, da pomeni delta različica virusa, ki sedaj prevladuje tudi v Sloveniji, dvakrat tolikšno tveganje, da oboleli pristane v bolnišnici, kot je to bilo pri prejšnjih različicah novega koronavirusa. Kakšni bolniki so hospitalizirani zdaj?
»V UKC Ljubljana prevladujejo bolniki rojeni leta 1961 in starejši, a imamo tudi deset – to je tretjina – mlajših od 50 le, med njimi so štirje mlajši od 30 let, dva mlajša sta tudi na intenzivnem oddelku, ena bolnica je celo mlajša od 20 let. Gre za hude klinične slike, izhod bolezni je nemogoče napovedati,« je dejala zdravnica infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, ki pričakuje naraščanje obolelih na intenzivnih oddelkih z zamikom.
Potrdila je, da sta med sprejetimi v intenzivno oskrbo tudi dva, ki sta bila cepljena, in sicer starejši bolnik s številnimi pridruženimi boleznimi in eden mlajši. Kljub temu meni, da je cepljenje smiselno. Ali lahko potrdi, da cepljenje ščiti pred težjim potekom bolezni?
Zdravnica, ki se vsak dan srečuje z obolelimi na osrednji kliniki v državi za obolele s covidom – infekcijski kliniki – je dejala, da je nemogoče vedeti, kakšen potek bi pri posamezniku imela okužba, če se ne bi cepil. Zato se je pri tem treba opreti na svetovno statistiko. Izkušenje na infekcijski kliniki pa kažejo, da so pristali v bolnišnici tisti bolniki, pri katerih je od cepljenja preteklo že nekaj časa. »Od posvetovalne skupine pričakujem stališče o tretjem odmerku,« je dejala zdravnica. Znano je tudi, da vektorska cepiva niso tako učinkovita kot mRNA cepiva.
»Za tiste, ki so cepljeni z vektorskim cepivom svetujejo poživitveni odmerek. V Evropi o tem ni enotne doktrine, kar nas bega. V UKC cepimo s tretjim odmerkom imunokompromitirane, torej tiste, ki imajo najslabši imunski sistem in so najbolj ogroženi,« je povedala. Kaj svetuje?
»Apeliram dvoje: prvič, čim prej naj se cepijo vsi nad 50 let z dejavniki tveganja, in drugič, treba je upoštevati ukrepe: maska v zaprtih prostorih, razkuževanje rok, prezračevanje prostorov in medsebojna distanca,« je dejala zdravnica. »V Sloveniji skoraj 50 odstotkov ljudi, starejših od 50 let, ni cepljenih. To pomeni tveganje, da bomo imeli strašen izbruh bolezni,« je pojasnila.
Slovenija ima po državnem načrtu največjo zmogljivost v bolnišnicah 1400 postelj, a že pri 500 ali 600 zasedenih je treba najbrž močno zaostriti ukrepe, smo razumeli zdravnico. V UKC Ljubljana je zdaj zasedenih 50 navadnih postelj in 14 intenzivnih. »Po državnem planu smo dolžni imeti 60 navadnih in 15 intenzivnih postelj zasedenih s covid bolniki, nato se morajo odpreti vse druge bolnišnice za covid bolnike,« je povedala. In kasneje? »Kritičen trenutek za UKC je zasedenih vseh 150 postelj v zgradbi DTS. Takrat bi bilo treba prekiniti določene druge programe zdravljenja bolnikov. O tem ne more odločati UKC sam, to bo odločalo ministrstvo za zdravje,« je dejala.
Vladni semafor za zapiranje države bo slonel na zasedenosti bolnišničnih postelj. Najbolj kritično je število intenzivnih postelj. Kaj pričakuje glede tega pri različici delta?
»Ker je večina sprejetih v bolnišnice mlajših in krepkih, lahko pri določenih speljemo respiracijo neinvanzivno. A najbrž bo povečanje zasedenosti intenzivnih postelj kljub temu,« je odgovorila in ponovno poudarila, da je rešitev za zajezitev naraščanja sprejemov v bolnišnice cepljenje.
»Ne glede na vsa sovražna mnenja menim, da je cepljenje odločilen ukrep, ki nas lahko izvleče in epidemijske spirale. Pomembni pa so tudi drugi ukrepi, predvsem nošenje maske,« je dejala in poudarila, da bi se lahko zgodilo, da se bodo tudi cepljeni morali testirati, če bi se izkazalo, da širijo virus. Pri delta različici se namreč razvije kar 1000-krat več virusa kot pri prejšnjih različicah. Najbolj kužni so okuženi tik pred izbruhom bolezni in v prvih dneh obolelosti, največji problem za širjenje virusa pa so asimptomatski: imajo virus brez znakov bolezni, in ga raznašajo.
Stanje v bolnišnicah se iz dneva v dan spreminja, nekateri bolniki se okužijo tudi v bolnišnici. Predstojnica klinike je povedala, da je v preteklih dneh prinesla virus v infekcijsko kliniko ena izmed zaposlenih. Meni, da bi morali vsi, ki delajo z ljudmi, poskrbeti za lastno zaščito pred okužbo, torej se cepiti. Na vprašanje, ali bi morali osebni zdravniki vsakogar posebej klicati in ga prepričevati za cepljenje, je predstojnica odgovorila, da zdravstvo nima zmogljivosti za kaj takega. »Bolje bi bilo izpeljati medijsko kampanjo za cepljenje in kampanjo na družbenih omrežjih,« je dejala Tatjana Lejko Zupanc.
Uresničile so se slabe napovedi
»Uresničile so se slabe napovedi. Število okuženih in hospitaliziranih narašča. Na novo bodo odpirali oddelke v vseh slovenskih bolnišnicah,« je povedala predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc. Pojasnila je, da pomeni delta različica virusa, ki sedaj prevladuje tudi v Sloveniji, dvakrat tolikšno tveganje, da oboleli pristane v bolnišnici, kot je to bilo pri prejšnjih različicah novega koronavirusa. Kakšni bolniki so hospitalizirani zdaj?
Tretjina je mlajših od 50 let
»V UKC Ljubljana prevladujejo bolniki rojeni leta 1961 in starejši, a imamo tudi deset – to je tretjina – mlajših od 50 le, med njimi so štirje mlajši od 30 let, dva mlajša sta tudi na intenzivnem oddelku, ena bolnica je celo mlajša od 20 let. Gre za hude klinične slike, izhod bolezni je nemogoče napovedati,« je dejala zdravnica infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, ki pričakuje naraščanje obolelih na intenzivnih oddelkih z zamikom.
Potrdila je, da sta med sprejetimi v intenzivno oskrbo tudi dva, ki sta bila cepljena, in sicer starejši bolnik s številnimi pridruženimi boleznimi in eden mlajši. Kljub temu meni, da je cepljenje smiselno. Ali lahko potrdi, da cepljenje ščiti pred težjim potekom bolezni?
O tretjem odmerku čim prej
Zdravnica, ki se vsak dan srečuje z obolelimi na osrednji kliniki v državi za obolele s covidom – infekcijski kliniki – je dejala, da je nemogoče vedeti, kakšen potek bi pri posamezniku imela okužba, če se ne bi cepil. Zato se je pri tem treba opreti na svetovno statistiko. Izkušenje na infekcijski kliniki pa kažejo, da so pristali v bolnišnici tisti bolniki, pri katerih je od cepljenja preteklo že nekaj časa. »Od posvetovalne skupine pričakujem stališče o tretjem odmerku,« je dejala zdravnica. Znano je tudi, da vektorska cepiva niso tako učinkovita kot mRNA cepiva.
V preteklih dneh je virus v infekcijsko kliniko prinesla ena od zaposlenih FOTO: Matej Povše
»Za tiste, ki so cepljeni z vektorskim cepivom svetujejo poživitveni odmerek. V Evropi o tem ni enotne doktrine, kar nas bega. V UKC cepimo s tretjim odmerkom imunokompromitirane, torej tiste, ki imajo najslabši imunski sistem in so najbolj ogroženi,« je povedala. Kaj svetuje?
Pričakovati je strašen izbruh
»Apeliram dvoje: prvič, čim prej naj se cepijo vsi nad 50 let z dejavniki tveganja, in drugič, treba je upoštevati ukrepe: maska v zaprtih prostorih, razkuževanje rok, prezračevanje prostorov in medsebojna distanca,« je dejala zdravnica. »V Sloveniji skoraj 50 odstotkov ljudi, starejših od 50 let, ni cepljenih. To pomeni tveganje, da bomo imeli strašen izbruh bolezni,« je pojasnila.
V bolnišnicah utrujeni
Predstojnica infekcijske klinike nima enoznačnega odgovora, kdaj bi bilo treba zaostriti omejitve v državi: če bodo bolnišnice imele dovolj velike zmogljivosti, ne takoj, če ne, pa čim prej. Poglavitna težava je pomanjkanje kadra, je poudarila, predvsem medicinskih sester, ki odhajajo. »Utrujene so in vsega site. Če dobijo boljšo službo, jim ne morem reči, da morajo ostati,« pravi predstojnica klinike, s katere je prav tako nekaj medicinskih sester odšlo, a ne v tako velikem številu, kot poročajo iz drugih bolnišnic. »Ljudje so utrujeni in siti vsega. Če dobi nekdo boljšo službo, nimam argumenta, da bi mu rekla, da ne sme oditi,« je dejala predstojnica infekcijske klinike.
Največ 1400 postelj, pri 500 zasedenih zaostrovanje
Slovenija ima po državnem načrtu največjo zmogljivost v bolnišnicah 1400 postelj, a že pri 500 ali 600 zasedenih je treba najbrž močno zaostriti ukrepe, smo razumeli zdravnico. V UKC Ljubljana je zdaj zasedenih 50 navadnih postelj in 14 intenzivnih. »Po državnem planu smo dolžni imeti 60 navadnih in 15 intenzivnih postelj zasedenih s covid bolniki, nato se morajo odpreti vse druge bolnišnice za covid bolnike,« je povedala. In kasneje? »Kritičen trenutek za UKC je zasedenih vseh 150 postelj v zgradbi DTS. Takrat bi bilo treba prekiniti določene druge programe zdravljenja bolnikov. O tem ne more odločati UKC sam, to bo odločalo ministrstvo za zdravje,« je dejala.
Vladni semafor za zapiranje države bo slonel na zasedenosti bolnišničnih postelj. Najbolj kritično je število intenzivnih postelj. Kaj pričakuje glede tega pri različici delta?
»Ker je večina sprejetih v bolnišnice mlajših in krepkih, lahko pri določenih speljemo respiracijo neinvanzivno. A najbrž bo povečanje zasedenosti intenzivnih postelj kljub temu,« je odgovorila in ponovno poudarila, da je rešitev za zajezitev naraščanja sprejemov v bolnišnice cepljenje.
Ponovno poziv k cepljenju
»Ne glede na vsa sovražna mnenja menim, da je cepljenje odločilen ukrep, ki nas lahko izvleče in epidemijske spirale. Pomembni pa so tudi drugi ukrepi, predvsem nošenje maske,« je dejala in poudarila, da bi se lahko zgodilo, da se bodo tudi cepljeni morali testirati, če bi se izkazalo, da širijo virus. Pri delta različici se namreč razvije kar 1000-krat več virusa kot pri prejšnjih različicah. Najbolj kužni so okuženi tik pred izbruhom bolezni in v prvih dneh obolelosti, največji problem za širjenje virusa pa so asimptomatski: imajo virus brez znakov bolezni, in ga raznašajo.
Priporoča medijsko kampanjo
Stanje v bolnišnicah se iz dneva v dan spreminja, nekateri bolniki se okužijo tudi v bolnišnici. Predstojnica klinike je povedala, da je v preteklih dneh prinesla virus v infekcijsko kliniko ena izmed zaposlenih. Meni, da bi morali vsi, ki delajo z ljudmi, poskrbeti za lastno zaščito pred okužbo, torej se cepiti. Na vprašanje, ali bi morali osebni zdravniki vsakogar posebej klicati in ga prepričevati za cepljenje, je predstojnica odgovorila, da zdravstvo nima zmogljivosti za kaj takega. »Bolje bi bilo izpeljati medijsko kampanjo za cepljenje in kampanjo na družbenih omrežjih,« je dejala Tatjana Lejko Zupanc.
