Pri Knežaku zaznali roj potresov
Roj potresov je pri nas redek pojav.
Odpri galerijo
V okolici Knežaka so januarja in februarja zaznali roj potresov. Foto Shutterstock
»Potresov ni več, nas pa bolje obveščate o njih,« pravi seizmologinja na agenciji za okolje (Arso) Tamara Jesenko na vprašanje, čemu lahko pripišemo dejstvo, da je na spletnih straneh agencije več zapisov o potresni dejavnosti.
»Po posodobitvi mobilne aplikacije, ki omogoča preprosto obveščanje, dobimo več izpolnjenih vprašalnikov posameznikov, ki so čutili tresenje tal. Ko dobimo več obvestil ali če nas o potresu obvesti center za obveščanje, potem v javnost posredujemo obvestilo, še več zabeleženih pa je na seznamu zadnjih potresov. Sodobna tehnologija nam zelo pomaga in olajšuje delo, morda pa se ljudem zato zdi, da je potresov več,« pojasnjuje seizmologinja.
Podatki prebivalcev so za strokovnjake zelo dobrodošli, saj iz njih izluščijo intenziteto potresa. Hkrati pa na podlagi analiz odzivov lahko sklepajo tudi o zgodovinskih potresih, za katere ni inštrumentalnih meritev ali pa je teh malo. Intenziteta potresa je namreč mera za učinke potresa na predmete, ljudi, zgradbe in naravo. To je subjektivna mera, ki fizikalno ni definirana. Magnituda pa je številska mera velikosti potresa, ki opisuje dogajanja v žarišču potresa, in jo izračunajo iz instrumentalnega zapisa nihanja tal.
Pred leti so imeli le šest opazovalnic, zdaj je v mreži 26 stalnih, dve dopolnilni in še nekaj začasnih. »Ko smo dodajali opazovalnice, se je na seznamu povečalo število potresov na račun zelo šibkih. V resnici pa je število potresov z magnitudo ena ali več ostalo konstantno.« Pri nas na leto zabeležijo povprečno okoli dva tisoč potresov.
Ob pogledu na nekaj mesečnih poročil po številu zaznanih potresov izstopa letošnji januar, ko so zaznali več kot dvesto potresov. »V noči z 31. januarja na 1. februar smo zaznali roj potresov pri Knežaku. Samo to noč smo zabeležili okoli sto potresov. Močnejši so bili približno enake magnitude, najmočnejši je imel magnitudo 1,6,« je povedala Tamara Jesenko.
Roj potresov je pri nas redek pojav. »Gre za veliko potresov na omejenem območju v omejenem časovnem obdobju, ki nima izrazito močnega potresa, ki bi ga lahko opredelili za glavni potres,« razloži strokovnjakinja z Arsa. Potresi v okolici Knežaka so se nato nadaljevali še februarja. Tresenje tal se je ponovilo 7. in 8. ter 14. in 15. februarja. Skupaj so zabeležili okoli 300 potresov.
Ali gre za en roj ali za tri, je težko povedati, saj definicija časovnega obdobja ni popolnoma jasna, še dodaja sogovornica. V bližini Knežaka poteka več manjših prelomov, premiki ob njih pa sprožajo potrese. V Sloveniji, ki je močno prepredena z manjšimi prelomi, ni značilnega območja za pogoste roje. »Je pa takšno v kraju Klingenthal na meji med Nemčijo in Češko, kjer večkrat zaznajo roje, ko v nekaj dneh naštejejo številne potrese, a k sreči nobenega hujšega.« Pri nas je dobro dokumentiran roj na Banjščicah 14., 15. in 16. avgusta 1989, ko se je v 47 urah zvrstilo kar 278 sicer zelo šibkih sunkov. Nekateri sunki letošnjega roja pri Knežaku so bili dovolj močni, da so jih čutili tudi okoliški prebivalci. Na območje so v preteklih dneh postavili štiri začasne opazovalnice, da bi dobili čim boljši vpogled.
Ob takšnem nenavadnem dogodku se hitro razvnamejo razprave, da to napoveduje uničujoči sunek. To pa seveda še zdaleč ni res. »Potresov ne moremo napovedati. Napoved bi pomenila, da bi izrekli točen čas, lokacijo in magnitudo, vse drugo je vzbujanje preplaha. Sedanje 'napovedi' temeljijo na izračunu verjetnosti, da se bo na nekem območju v določenem časovnem obdobju zgodil močan potres, pa še v tem primeru praviloma govorimo o velikem območju.«
Slovenija je na območju pogostih potresov, a v svetovnem merilu gre za šibkejše potrese, ki imajo lokalno lahko tudi velike učinke. »Ves čas poudarjamo, da moramo biti ozaveščeni in pri gradnji upoštevati pravila potresno odporne gradnje,« sklene sogovornica.
»Po posodobitvi mobilne aplikacije, ki omogoča preprosto obveščanje, dobimo več izpolnjenih vprašalnikov posameznikov, ki so čutili tresenje tal. Ko dobimo več obvestil ali če nas o potresu obvesti center za obveščanje, potem v javnost posredujemo obvestilo, še več zabeleženih pa je na seznamu zadnjih potresov. Sodobna tehnologija nam zelo pomaga in olajšuje delo, morda pa se ljudem zato zdi, da je potresov več,« pojasnjuje seizmologinja.
Podatki prebivalcev so za strokovnjake zelo dobrodošli, saj iz njih izluščijo intenziteto potresa. Hkrati pa na podlagi analiz odzivov lahko sklepajo tudi o zgodovinskih potresih, za katere ni inštrumentalnih meritev ali pa je teh malo. Intenziteta potresa je namreč mera za učinke potresa na predmete, ljudi, zgradbe in naravo. To je subjektivna mera, ki fizikalno ni definirana. Magnituda pa je številska mera velikosti potresa, ki opisuje dogajanja v žarišču potresa, in jo izračunajo iz instrumentalnega zapisa nihanja tal.
Pred leti so imeli le šest opazovalnic, zdaj je v mreži 26 stalnih, dve dopolnilni in še nekaj začasnih. »Ko smo dodajali opazovalnice, se je na seznamu povečalo število potresov na račun zelo šibkih. V resnici pa je število potresov z magnitudo ena ali več ostalo konstantno.« Pri nas na leto zabeležijo povprečno okoli dva tisoč potresov.
Nenavaden roj
Ob pogledu na nekaj mesečnih poročil po številu zaznanih potresov izstopa letošnji januar, ko so zaznali več kot dvesto potresov. »V noči z 31. januarja na 1. februar smo zaznali roj potresov pri Knežaku. Samo to noč smo zabeležili okoli sto potresov. Močnejši so bili približno enake magnitude, najmočnejši je imel magnitudo 1,6,« je povedala Tamara Jesenko.
Roj potresov je pri nas redek pojav. »Gre za veliko potresov na omejenem območju v omejenem časovnem obdobju, ki nima izrazito močnega potresa, ki bi ga lahko opredelili za glavni potres,« razloži strokovnjakinja z Arsa. Potresi v okolici Knežaka so se nato nadaljevali še februarja. Tresenje tal se je ponovilo 7. in 8. ter 14. in 15. februarja. Skupaj so zabeležili okoli 300 potresov.
Tako so zaznali roj potresov pri Knežaku. Foto Arso
Ali gre za en roj ali za tri, je težko povedati, saj definicija časovnega obdobja ni popolnoma jasna, še dodaja sogovornica. V bližini Knežaka poteka več manjših prelomov, premiki ob njih pa sprožajo potrese. V Sloveniji, ki je močno prepredena z manjšimi prelomi, ni značilnega območja za pogoste roje. »Je pa takšno v kraju Klingenthal na meji med Nemčijo in Češko, kjer večkrat zaznajo roje, ko v nekaj dneh naštejejo številne potrese, a k sreči nobenega hujšega.« Pri nas je dobro dokumentiran roj na Banjščicah 14., 15. in 16. avgusta 1989, ko se je v 47 urah zvrstilo kar 278 sicer zelo šibkih sunkov. Nekateri sunki letošnjega roja pri Knežaku so bili dovolj močni, da so jih čutili tudi okoliški prebivalci. Na območje so v preteklih dneh postavili štiri začasne opazovalnice, da bi dobili čim boljši vpogled.
Ob takšnem nenavadnem dogodku se hitro razvnamejo razprave, da to napoveduje uničujoči sunek. To pa seveda še zdaleč ni res. »Potresov ne moremo napovedati. Napoved bi pomenila, da bi izrekli točen čas, lokacijo in magnitudo, vse drugo je vzbujanje preplaha. Sedanje 'napovedi' temeljijo na izračunu verjetnosti, da se bo na nekem območju v določenem časovnem obdobju zgodil močan potres, pa še v tem primeru praviloma govorimo o velikem območju.«
Slovenija je na območju pogostih potresov, a v svetovnem merilu gre za šibkejše potrese, ki imajo lokalno lahko tudi velike učinke. »Ves čas poudarjamo, da moramo biti ozaveščeni in pri gradnji upoštevati pravila potresno odporne gradnje,« sklene sogovornica.
