Tiskane izdaje
Ljubljana – Od skoraj tisoč otrok, ki so nameščeni v rejniške družine, jih je le četrtina v rejništvu pri sorodnikih. Tako eni kot drugi bodo pri rejnikih preživeli povprečno 6,86 leta. Redki med njimi se bodo lahko vrnili k biološkim staršem, večina jih bo v rejništvu ostala do osamosvojitve.
Najpogostejši vzrok za namestitev v rejniško družino so neustrezne družinske in socialne razmere, nesposobnost enega ali obeh staršev, da bi skrbela za otroke, smrt, zapustitev otroka, čezmerno uživanje alkohola, zdravstvene težave ter uživanje nedovoljenih drog.
Po novem bo o dolgoročnejših ukrepih za zaščito otrok namesto centrov za socialno delo predvidoma odločalo sodišče.
Na takšno potrebo opozarja tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer: »Tako bi se vzpostavila možnost pritožbenih poti tudi ožjim sorodnikom otroka pa tudi večja možnost nadzora sprejetih odločitev.« Takšno rešitev je že predvideval na referendumu zavrnjeni družinski zakonik.
Več kot tri otroke
Kdor želi postati rejnik oziroma rejnica, mora pri centru za socialno delo vložiti vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Center nato preveri, ali izpolnjuje pogoje za rejništvo, med katerimi so stalno prebivališče v Sloveniji, zaključena vsaj poklicna oziroma strokovna izobrazba in polnoletnost.
Rejnik ne more postati nekdo, ki je pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali so mu bile odvzete roditeljske pravice.
Resorno ministrstvo enkrat na leto razpiše potrebe po novih rejniških družinah in kandidate napoti za usposabljanje, ki traja od 10 do 12 ur, oceno primernosti pa poda center za socialno delo.
Za sorodnike postopek krajši
»Nobeno ministrstvo, noben družinski terapevt ti ne more dati dovolj znanja za to delo. Jaz se ves čas izobražujem. Zdaj imam v rejništvu med drugimi štiriletnega avtističnega otroka. Ves čas iščem najboljše možnosti zanj,« je povedala Tanja Ferlin, poklicna rejnica z Razkrižja.
Če se izkaže, da je najbolje, da skrb za otroka prevzame njegov sorodnik, je postopek pridobitve dovoljenja krajši. Ko center poišče za otroka najprimernejšo rejniško družino, sklene z njo rejniško pogodbo, ki se lahko podaljša do polnoletnosti otroka, največ pa do dopolnjenega 26. leta starosti, če za to obstajajo razlogi. »A če teh razlogov ni in se otrok želi vrniti, mu nobena rejniška družina ne bo zaprla vrat, čeprav zanj ne dobi več plačila. V našo družino se je tako vrnil nekdanji rejenec, ki je že polnoleten, vendar daleč od tega, da ne bi potreboval pomoči in spodbude,« je dejala Ferlinova. Glede denarja pa ... »Denar, ki ga dobimo rejniki, ni nobeno plačilo. Bodimo realni. Poklicna rejnica sem zato, da mi teče delovna doba, da sem zavarovana in da bom morda nekoč, ko se bom upokojila, prejemala kakšnih tristo evrov pokojnine.«
Darko Krajnc. Foto: Blaž Samec/Delo
Darko Krajnc: Sistem ni idealen in brez napak
V rejniško družino so ga namestili, ko je imel komaj dve leti. Odraščal je na manjši kmetiji, kjer se je naučil delovnih navad. Darko Krajnc, predsednik Rejniškega društva Slovenije, obžaluje, da se v javnosti o rejništvu večinoma govori le, ko izbruhne kakšen medijsko razvpit primer. Tudi o zadnjem meni, da ga ne bodo rešili ne razgreti komentatorji na spletu ne mediji.
Kdaj so sorodniki najboljša izbira za rejništvo in kdaj ne?
Sorodniki so vsekakor prvi v vrsti, na katere se pomisli pri iskanju najboljše rešitve za otroke, vendar so situacije, ko življenje za otroka pri sorodnikih ne bi bilo v njegovo največjo korist. To je v primerih hujših travmatičnih dogodkov, neurejenih odnosov med sorodniki ali drugih razlogov, zaradi katerih sorodniki niso zmožni polno skrbeti za otroka.
Imamo v državi dober sistem rejništva?
Sistem rejništva je dober in je mednarodno primerljiv. Seveda to ne pomeni, da je idealen in brez napak.
Kaj bi bilo treba spremeniti?
Ker smo pred kratkim spreminjali zakon, ni veliko bistvenih stvari, ki bi jih bilo treba popraviti. Že pri sprejemanju zakona smo predlagali drugačno ureditev plačevanja preživnin bioloških staršev, ki ne bi vplivala na višino rejnine. Zagovarjamo tudi več nenapovedanih obiskov v družinah in primerne standarde in normative za strokovne delavce na področju rejništva ter da rejniški starši ne bi bili stranke v postopkih na sodiščih proti biološkim družinam.
Kdaj je rejništvo dobra rešitev?
Tega se ne da povedati vnaprej. Za vsakega otroka je treba najti ustrezno rešitev, ki bo zanj pomenila največjo možno korist v vseh pogledih. Idealno bi bilo, če bi lahko vsi otroci živeli pri svojih bioloških starših. Žal to ni vedno mogoče.
Je večina rejniških družin res doma na podeželju, v mestih pa jih je bolj malo?
Točnega podatka o tem nimam. Se je pa ta trend v zadnjih letih popravil v korist mest. Morda kdo to vprašanje razume bolj v smislu po mojem mnenju pretirano omenjane delovne sile na kmetiji. Tudi sam sem odrastel v rejniški družini na podeželju, na majhni kmetiji. Delal sem kot vsi člani družine. V tem ne vidim nič slabega, pridobil sem dobre delovne navade. Pomembno je, da smo bili vsi enako obravnavani.
Kako se je spreminjal odnos družbe do rejniških družin?
Z ozaveščanjem o pomenu rejništva, s predstavljanjem tega širši javnosti, predvsem pa z razbijanjem tabujev in stereotipov javnost vlogo rejništva bolje razume in nima več odklonilnega odnosa.
Kako bi ga lahko še izboljšali?
Zagotoviti bi morali več terapevtske pomoči rejniškim družinam, še posebno za otroke s posebnimi potrebami. Na terenu se namreč srečujemo s pomanjkanjem strokovnjakov (logopedov, pedopsihiatrov, družinskih terapevtov ...) in dolgim čakanjem na pomoč. Rejniške družine namreč niso terapevtske skupnosti. Nujna je čim bolj poenotena praksa na področju strokovnega dela in več dela z urejanjem bioloških družin, da bi se otroci lahko vračali.
Kaj menite o predlogu, da bi o rejništvu odločala sodišča, in ne več centri za socialno delo?
Če bi bila to specializirana družinska sodišča, ki bi te zadeve obravnavala prednostno, poglobljeno, ne vidim težav. Se mi pa zdi, da bi bilo glede na stanje v sodstvu in glede na kompleksnost situacij odločanje o tem dolgotrajno in preveč birokratsko.
