Tiskane izdaje
Trbovlje - Zasavec, ki se ni spustil v rudniški rov, je kot Ljubljančan, ki se ni povzpel na Šmarno goro. Jamatlon v organizaciji Zasavskega tednika 3. decembra ponuja že šesti spust v Perkmandeljčevo domovanje. Adrenalinskega podviga, teka in hoje prek knapovskih ovir od Trbovelj do Hrastnika po podzemnih rovih, se je v treh letih udeležilo 962 jamatloncev. Decembra pade tisočica.
Pred dobrima dvema letoma se je urednik brezplačnika Zasavski tednik, direktor zavoda Savus in nekdanji televizijec Marko Planinc oglasil na RTH s predlogom, kaj s skoraj šest kilometrov dolgim rovom, ki pod površjem povezuje Trbovlje s Hrastnikom, po letu 2018, ko jame zaprejo. »To je edinstvena zasavska kulturna dediščina, ki jo je kot turistično zanimivost mogoče izkoristiti na sto in en način. V njej je ohranjen duh prvobitnega pridobivanja premoga. Muzeji so domala preživeta zadeva. Z jamatloni, maratoni ... pa se da razviti dober turistični produkt. Skratka: jame je treba začeti tržiti,« je prepričan Planinc.
Kako jih tržiti, je Zasavski tednik demonstriral s premiernim julijskim Jamatlonom na praznik rudarjev leta 2014. Prišlo je skoraj dvesto ljudi iz vse države. Odziv je vse presenetil, poletni je sledila zimska jamatlonska »edicija«, ki se časovno ujema z godom zavetnice rudarjev svete Barbare in ki je doslej privabila prek 230 oziroma 330 adrenalina željnih. Dosedanja statistika kaže, da med obiskovalci prednjačijo Nezasavci in - ženske.
Letos bo zimski Jamatlon doživel tretjo ponovitev. Doslej se je nanj prijavilo 49 ekip oziroma 176 posameznikov. Obeta se jim poseben spektakel. Glede na to, da spektakularna idejna rešitev prihaja od prvega moža Dewesofta Jureta Kneza, je v jami pričakovati pridih vesoljskih razsežnosti. Presenečenje v obliki virtualne ovire, kakšne štiri metre dolgega in dva metra visokega oboka, ki bo v podzemlju prežal na jamatlonce, bodo izvedli dijaki in profesorji trboveljske Srednje tehniške in poklicne šole (STPŠ). Profesor Simon Kmetič upa, da jim bo podvig uspel: »Nekje na progi bomo postavili obok z led trakovi, ki se bodo prižigali tako, da bodo ustvarili učinek vrtenja. V temi oboka bo imel človek občutek, da se vse okrog njega vrti. V takih razmerah začne ljudi zanašati. Na najbolj 'nevarnem' delu bomo zato, da preprečimo 'najhujše', namestili ograjo ...«
Pri varovanju pred 'najhujšim' in pri postavljanju ovir so organizatorju Jamatlona doslej na pomoč priskočili rudarji RTH. Ti vsakič poskrbijo, da jamatlonci pravilno in karseda pobliže spoznajo jamske »artikle«, od »banan«, to je t.i. TH-podporja, do huntov, cick, 'mašine' za vleko huntov in šarfa, visečega vlaka ... »Z neposrednostjo in z morda za koga robatim humorjem, ki ju Zasavci dobro poznamo in ki sta pregovorni lastnosti knapovskega stanu sploh, navdušujejo zlasti prišleke; zaradi naših knapov postaja Jamatlon butična prireditev. Knapi dobro vedo, da bo jama živela samo, če bodo v njej ljudje, « pravi Planinc.
Doslej na Jamatlonih na srečo ni bilo nobenih poškodb niti kakšnih neprijetnosti s startnino - razen dveh majhnih izjem. »Dve nosečnici na Jamatlonu sta bili edini udeleženki doslej, ki sta z eno prijavnino 'švercali' dva - drugega pod srcem. Ena je samo dan zatem rodila,« razlaga Planinc, ki pravi, da tako kot med pravimi rudarji tudi med jamatlonci nikoli ne zmanjka humorja. Če ne prej, poka od smeha, ko se nad jamo pomerijo v metanju batarc (bata škornjev) v kolmkišto (v skrinjo za premog) čez glavo. Letos bo udeležence na površju pričakal Orlekov Vlado Poredoš s svojim triom.
Zasavski tednik ima v ognju več projektov, vezanih na premogovnik. Dokler zadeve v jami tehnično niso urejene, jih je nemogoče izpeljati. Glasbeni koncerti, na primer, bi gotovo zahtevali tehničnih dopolnitev. Tudi prodaja upravne zgradbe hrastniškega dela RTH jim ta hip ne gre na roko. A žal je dezinvestiranje poleg državnega proračuna edini vir prihodkov za podjetje v zapiranju, ki pospešeno prodaja premoženje in mu išče novih lastnikov. Ne le snovalci idej, tudi hrastniška in trboveljska lokalna skupnost, lahko samo upata, da bo objekte kupil nekdo s posluhom za dediščino. Hrastniška vašhava za primer je zaradi višine, kakršno premore malo objektov v državi, idealna za otroški adrenalinski park. V bližini je muzejsko rudarsko stanovanje, star opuščen izhodni jašek in še eden iz 90. let 20. stoletja ...
V vsem naštetem Planinc vidi zasnove adrenalinskega turizma. »Toda vodstvo RTH je stisnjeno v kot. Država mu je naložila, da večino premoženja proda. S tem nam povzročajo zgodovinsko škodo. Premoženje, ki bi lahko pomenilo veliko spodbudo za drugačen razvoj Zasavja, prodajajo za majhen denar. S pohlepnostjo in nerazumevanjem, kaj se v Zasavju dogaja, nas bo država oropala vsega, za kar so se ljudje tu trudili dvesto let. Po drugi strani pa smo tudi Zasavci mlačni, pišmeuhovski do lastne srebrnine. Res je njena lastnica država, a tudi ona jo je od nekoga dobila,« meni Planinc, ki v razprodaji rudniškega premoženja in usihanju vsega rudarskega vidi novo zasavsko rano, a obenem nanjo že veže nov projekt Nohšiht, ki bo javnosti razkril še živo - industrijsko Zasavje. Ideja je, da turisti pridejo v Zasavje na nočni 'šiht', na katerem si ogledajo zasavsko nočno življenje, to je tovarne, kjer še delajo na tri izmene, kot na primer v Steklarni Hrastnik, se v soju lune podajo na Kum in tam ob funštercu, tradicionalni knapovski jedi, pričakajo sončni vzhod.
A trženje jam in ponudbe nad jamami, poudarja Planinc, brez sodelovanja okolja ne bo mogoče. Nihče ne bo prišel od daleč ali iz tujine odteč jamatlon in se isti dan vrniti, ampak bo želel v Zasavju prespati. Ker tu ustrezne ponudbe ni, jo je organizator primoran iskati prek zasavskih meja v Thermani Laško in v Rimskih termah.
