Prihodnost naroda sta v sožitju in blaginji
»Borci 4. bataljona Cankarjeve brigade so umrli, ker so si želeli svobodo zase in za druge, ker so želeli bivati na svoji zemlji, pregnati okupatorja, govoriti slovenski jezik in brati slovenske knjige. Nam, ki lahko uživamo sadove tega boja in upora, mora biti mesto njihovega trpljenja in zadnjega počitka večni opomin o nesprejemljivosti vojnih grozot in nacističnega nasilja,« je na današnji slovesnosti ob 80-obletnici pokola bork in borcev na Javorovici med drugim povedala slavnostna govornica, predsednica države Nataša Pirc Musar. H kostnici padlim je položila venec.
Prav na današnji dan leta 1944 so bili borke in borci 4. bataljona Cankarjeve brigade, ene od borbeno najbolj izurjenih enot brigade, obkoljeni v sovražnem ognjenem obroču. Le redkim se je iz njega uspelo rešiti. Od 133 bork in borcev, kolikor jih je bilo tedaj v bataljonu na Javorovici, je padlo 113 partizank in partizanov, osem pa je bilo ranjenih. In ko je bilo boja konec, je sledilo najnizkotnejše dejanje – oskrunitev mrtvih. Domobranci so vse ujete partizanske borce pobili. Razlogi za tragedijo na Javorovici so bili izdaja, visok sneg in tudi nezadostno varovanje, je pred leti za naš časopis med drugim povedal nosilec partizanske spomenice Stanko Kušljan.
Po prepričanju zgodovinarja dr. Damijana Guština spada skupen napad nemškega okupatorja in domobrancev na partizansko enoto med eno od prvih izvedb prilagojene nove nemške taktike protipartizanskega bojevanja, saj je nemški okupator za pripadnike domobrancev izvajal tečaje protipartizanske taktike v Stični. Takratni poraz na Javorovici je bil za partizansko vojsko zelo boleč. Štabi so potem začeli poudarjati vojaško disciplino in vojaško strokovnost (zavarovanje). Sama izguba bataljona pa ni toliko vplivala na samo delovanje partizanske vojske na Dolenjskem.
Človeštvo spet na preizkušnji
Pirc Musarjeva je pred kostnico na Javorovici in pred veliko množico ljudi izjavila, da jo zelo žalosti, da se človeštvo, med drugim tudi v Ukrajini in v Gazi, še vedno ukvarja z vprašanji in različnimi interpretacijami humanitarnosti, civilizacijskih norm, pogojev za prekinitev spopadov in zagotovitev pomoči ranljivim po svetu. Globalna solidarnost in človečnost sta na preizkušnji. »Mednarodno pravo in človekove pravice prevečkrat postajajo figure na šahovnici interesov velikih sil. Tega res ne smemo dopustiti,« je dejala Pirc Musarjeva. Po njenem je multilateralizem osnova medsebojnega dogovarjanja in izgradnje zaupanja v mednarodnih odnosih vse od konca druge svetovne vojne. Zavzela se je za zaustavitev poskusov njegovega spodkopavanja ter opozorila na zdrse v smeri nespoštovanja sočloveka ali človekovih pravic in svoboščin.
»Na tej preizkušnji nikakor ne smemo pasti, sicer se lahko znajdemo v situaciji, ko v mednarodni skupnosti pravne norme ne bodo več pomembne ali pa se bodo glasneje uveljavljala stališča skrajnih politik v Evropi in po svetu,« je opozorila prva dama države. Po njene prepričanju, bi nas morala zgodovina naučiti, da konflikti, ozemeljske težnje ali koristi na račun drugega vodijo le v uničenje, propad in trpljenje na vseh straneh ter nikoli v blaginjo in razvoj naroda, ter da je zelo pomembno, da se ohranja pomen narodnoosvobodilnega boja ter hkrati spomin na gorje fašizma in nacizma.
Po njenem je treba odpuščati in poskrbeti, da se vojno gorje nikoli več ne ponovi, ter da je treba dostojno pokopati žrtve povojnih pobojev, a ob tem ne dopustiti spreminjanja zgodovinskih dejstev. »Prihodnost naroda je lahko le v sožitju in blaginji, kar bo gradila mlada generacija,« je med drugim na partizanski slovesnosti na Javorovici povedala Pirc Musarjeva. Slovesnosti so se med drugim udeležili šentjernejski župan Jože Simončič, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijan Križman, predsednik šentjernejske borčevske organizacije Matjaž Zagorc in med drugimi tudi nekaj poslancev. Borkam in borcem se je poklonila častna straža Slovenske vojske, številni praproščaki in člani Prvega dolenjskega spominskega partizanskega bataljona.
