Prihranek energije in varčevanje nista več razloga za premik ure
Premikanje ure na zimski in poletni čas je že večdesetletna stalnica našega življenja. Pravzaprav je to početje, ki je v nas tako zakoreninjeno, da se večina niti ni spraševala, čemu je namenjeno. Dokler se ni pred leti začela vseevropska razprava o tem, da ure ne bi premikali.
Sezonsko prilagajanje urnih kazalcev je povezano predvsem s prihrankom energije in globalnim varčevanjem. Slovenija, takrat sicer še kot del nekdanje Jugoslavije, je uro začela premikati leta 1982, da bi se poenotili z drugimi evropskimi državami. Te so se za takšen ukrep odločile že konec 70. let. Evropska unija pa je prehajanje poenotila leta 1996.
Evropski birokrati so pred leti naredili obširno anketo in analizo ter sklenili, da bo to leto zadnje, ko premikamo urne kazalce. Da bi bila zmeda še večja, bi se vsaka država članica odločila, kateri letni čas bo »zabetonirala«. A projekt ni bil uspešen oziroma so ga preložili. Tako gre še naprej po starem.
Prilagajanje biološki uri
S tem se strinja tudi Rafael Mihalič, predstojnik katedre in vodja laboratorija za preskrbo z električno energijo fakultete za elektrotehniko. Pravi, da energetski razlogi danes niti niso več tako pomembni. »Morda se kaj privarčuje pri razsvetljavi, a to je zanemarljivo. Se pa gotovo spremenijo navade ljudi, če je eno uro popoldne dlje svetlo. Morda gre kdo zaradi tega raje še na sprehod, kot da gleda televizijo.«
Pravi, da se s premikom prilagodimo biološki uri, kar človeku ustreza. »Prav v naših geografskih širinah je to še najbolj upravičeno in najbolj smiselno. Ob ekvatorju ni smiselno, na polih pa tudi ne, saj sprememba ure tam nič ne pomeni, ko je šest mesecev skoraj sama tema, preostalih šest mesecev pa sama svetloba,« pravi in dodaja, naj »Finci govorijo zase in nam tu tole uro pustijo na miru«.
Severne države Evrope, v katerih so velike sezonske spremembe v dnevni svetlobi med letom z dolgimi zimskimi nočmi in kratkimi dnevi ter dolgimi poletnimi dnevi in kratkimi nočmi, si želijo ukinitve poletnega časa.
Kako se zgodovina ponavlja, se je pokazalo prav letos, ko smo spet priča glavnemu razlogu, da so države konec 70. let uvedle premikanje ure. Prišla je energetska kriza. Kakor je bilo pred desetletji zaradi podražitve nafte zaradi arabsko-izraelske vojne in iranske revolucije. Je morda zato zdaj spet na vrsti razprava, da se tako imenovani varčevalni ukrep ohrani, ne pa opusti?
Prihranki zanemarljivi, vplivi pretirani
Študije v preteklosti so pokazale, da je zdaj prvotni namen premikanja ure precej manj pomemben, saj da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje. Čeprav tudi pri tem ni resnih dokazov (čeprav nekatere študije kažejo večjo stopnjo depresije), da bi premikanje ure in posledično vpliv na bioritem resneje vplivala na zdravje. Depresija je morda povezana le s pomanjkanjem spanja, saj posameznikom to zamaje njihov bioritem. A to traja kratek čas.
Sedanjemu premikanju ure bi se čas že iztekel, a je komisija Evropske unije odločitev za nekaj let preložila in sporočila, da se bo za obdobje do vključno leta 2026 poletni čas začel in končal na točno določene datume ob eni uri zjutraj po univerzalnem koordiniranem času.
Kako bomo ravnali v prihodnje, še ni povsem jasno. Ve se le, da so v EU izvedli spletno anketo, po kateri bi si slovenski narod želel, da se čas ustavi na zimskem. A, kot opozarjajo mnogi sodelujoči v anketi, morda sploh niso vedeli oziroma se dovolj pozanimali, kaj prinese zimski čas. Težava je tudi, ker so se državljani članic EU odločili različno, to pa posledično pomeni, da bi imeli že s sosednjimi državami lahko različen čas. Kar pomeni veliko dodatnih zapletov.
