Pritožbe proti rušitvi Kolizeja

Ljubljana – Kot je sporočila Tjana Matjašič Prijič, vodja izpostave Center Upravne enote Ljubljana, ki je aprila izdala gradbeno dovoljenje za odstranitev Kolizeja, »so proti odločbi vložene pritožbe«. Koliko pritožb je vloženih in kdo jih je vložil, ni odgovorila. Jasno pa je, da bo to proces rušitve Kolizeja vsaj upočasnilo, če ne preprečilo.

Eno od pritožb je po naših informacijah vložilo Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo oziroma v imenu društva njegov predsednik dr. Matej Klemenčič, sicer tudi predstojnik oddelka za umetnostno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti. Klemenčič je za Delo to potrdil in dejal, da »ne glede na to, ali bo pritožba sprejeta ali ne, menim, da gre pri Kolizeju za eno najpomembnejših stavb 19. stoletja na Slovenskem, katere pomen je tudi nadregionalen, saj gre za izjemno pomemben spomenik na celotnem prostoru nekdanje Avstrije.« Klemenčič meni, da ministrstvo za kulturo (MK) nikoli ne bi smelo izdati dovoljenja za rušenje.

Zato je podprl prošnjo skupine članov društva in drugih podpisnikov za vložitev pritožbe. Pod njo so se podpisali tudi dr. Damjan Prelovšek, dr. Leo Šešerko, dr. Andrej Smrekar, dr. Barbara Murovec in Andrej Hrausky. Utemeljujejo jo v petih točkah, med drugim z argumentom, da Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) ni izdal zahtevanega soglasja za rušenje. Zavod je bil namreč stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, a je dal le mnenje, da njihovo soglasje ni potrebno, ker je MK izdalo kulturnovarstveno soglasje. Kot je znano, je dovoljenje za rušitev Kolizeja dala ministrica Majda Širca leta 2009. Podpisniki pritožbe pa menijo, da »ministrstvo ni strokovna ustanova, prav tako kot to ni ministrica Majda Širca, zato je postopek v celoti tekel brez strokovne in pravne podlage. Zato je kulturnovarstveno soglasje za rušenje neverodostojna listina in je s tem celotna odločba o rušenju neutemeljena.«

Kaj zagovarja zavod?

Potem ko direktorica ZVKDS Jelka Pirkovič na naša vprašanja o Kolizeju ni hotela odgovarjati po telefonu, so z zavoda pisno sporočili, da »ZVKDS nima upravnih argumentov« za nasprotovanje izdani odločbi o rušitvi prav zaradi soglasja za odstranitev MK. Zanimivo je tudi, da čeprav zavod ne nasprotuje rušenju, želi pridobiti mnenje mednarodnih strokovnjakov, ki bi podali neodvisno ovrednotenje Kolizeja kot spomenika državnega pomena. »Pobuda oziroma odločitev komisije ne more preprečiti rušitve Kolizeja. Tudi če bi bil Kolizej razglašen za spomenik državnega pomena, ostaja odločba o rušitvi veljavna,« pravijo. Pri tem še vedno skrivajo imena strokovnjakov, ki so jih izbrali že pred več kot mesecem dni.

O vloženih pritožbah bo najprej odločala UE Ljubljana, ki bo morala preveriti, ali so dovoljene in pravočasne in ali so jih vložile upravičene osebe. Zakon sicer določa, da poleg strank v postopku pritožbo lahko vloži »tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi«. Če pritožba katerega od omenjenih pogojev ne izpolnjuje, jo UE zavrže (vlagatelj pa ima pravico pritožbe na organ druge stopnje), če pa pogoje izpolnjuje, lahko UE bodisi izda novo odločbo bodisi pritožbo v reševanje pošlje organu druge stopnje – ministrstvu za okolje in prostor. Kako bo UE Ljubljana odločila, bo predvidoma znano najprej prihodnji teden.