Propadla tudi druga prodaja Svee

Zagorski konzorcij zavit v molk, vladni kabinet se ne odziva, je v igri tudi NLB?

Objavljeno
30. junij 2015 15.48
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

Zagorje – V celjski pisarni Tomaža Kosa, stečajnega upravitelja zagorske tovarne kuhinj Svee, bodo danes pregledali ponudbe na drugo javno vabilo za nakup 3,7-milijonskega svežnja Sveinega premoženja. V roku ni prispela nobena ponudba, prav tako po naših informacijah ne v »prazničnem podaljšku«. Za koliko bo Svea naprodaj v tretje, Kos noče špekulirati.

Rok za oddajo ponudb se je iztekel pred tednom, odpiranje pa ne zamuja, saj velja osemdnevni rok, je zagotovil Kos. Pravi, da ne bo razočaran, če se za Sveo tudi v drugo ni našel kupec: »Od začetka je jasno, da jo bomo težko prodali po teh cenah. Zadnja leta je bilo tudi ogromno reklamacij na izdelke«. Tokratna cena je 85 odstotkov likvidacijske vrednosti.

A v Zagorju so potihem vendarle upali na najmanj eno ponudbo – konzorcija, katerega pobudnik je občina. Imena, ki se skrivajo za njim, so še vedno skrivnost, neuradno pa naj bi ga sestavljale tri oziroma štiri fizične osebe, ki bodo vanj poskušale pritegniti tudi največjo Sveino upnico NLB, če bi bila ta pripravljena konvertirati svoje 5,4-milijonske terjatve v solastniški delež v novi lesni center. Od 322 Sveiinih upnikov so med večjimi še država z 1,4 milijona evrov terjatev, Poštna banka Slovenije (1,3 milijona evrov) in Gorenjska banka (milijon). Pripravljenost na konverzijo ali kakršnokoli drugo obliko sodelovanja smo preverjali na NLB, od koder pa nismo dočakali odgovorov.

Po besedah župana Matjaža Švagana še vedno čakajo tudi na odgovor iz kabineta premiera Mira Cerarja, kamor so pred tedni naslovili pobudo o prenosu sedeža družbe Slovenski državni gozdovi v Zagorje, na lokacijo bivše Svee, kjer želijo Zagorjani vzpostaviti nov lesni center. V vladnem kabinetu odgovarjajo, da je predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki bi lahko bil podlaga ustanovitvi gospodarske družbe Slovenski državni gozdovi, še v pripravi na kmetijskem ministrstvu. Neuradno naj bi sedež družbe v Zagorju za premiera ne bil problematičen, a sprejem zakona menda zavirajo nesoglasja v koaliciji.

Tokratna izklicna cena strojev, blagovne znamke in nepremičnin je znašala 85 odstotkov likvidacijske vrednosti. Dobrih 23.700 kvadratnih metrov pozidanih zemljišč, na katerih je priznana ločitvena pravica več upnikov, je bilo prvotno ocenjenih na likvidacijskih 3,2 milijona evrov, stroji na slab milijon, nekdaj »vlečna« blagovna znamka z veljavnostjo do leta 2019 pa na 180 tisočakov.