Prostovoljci v stalni pripravljenosti na nove begunce

Brežice – Od včeraj ima koordinator prostovoljcev v Posavju Jernej Agrež nov seznam oseb, ki so v stanju pripravljenosti na takojšen odziv v primeru drugega begunskega vala, ki bi, kot pravi zunanji minister Karl Erjavec, znal biti večji od prvega.

V Agreževi telefonski adremi, namenjeni aktivaciji prostovoljcev za potrebe pomoči beguncem, je približno 60 kontaktov: »Vsako nedeljo za teden dni naprej preverjamo, kdo med prostovoljci ima čas in kdaj bi se v prihajajočem tednu lahko odzval na morebitno potrebo po pomoči. Če nato pride do informacije o možnem dogodku, razpoložljive ljudi o tem najprej obvestim. Do njihove morebitne aktivacije oziroma do preklica dogodka so v stanju pripravljenosti.«

Mreža 60 prostovoljcev za nudenje pomoči v Posavju se je v okviru državnega sistema za usklajevanje dejavnosti v begunski krizi začela vzpostavljati približno dva tedna pred prvim valom migrantov. Precej nevladnikov, ki so sredi septembra pomagali beguncem v brežiški občini (mejni prehodi Obrežje, Rigonce in Dobova, sprejemni center v Brežicah), je rednih udeležencev akcij Slovenske filantropije in Adra Slovenije iz ostalih koncev države, pravi Agrež iz posavske Adre, pomembno vlogo so odigrali tudi člani občinskega Rdečega križa: »Ljudje so prišli iz Grosuplja, Kranja, Ljubljane, Novega mesta. A največ med njimi je bilo lokalcev.«

Stalnica postali nehote

Ravno lokalno jedro je z izkušnjami iz preteklih humanitarnih akcij in s sedaj že tradicionalno točko za sprejem donacij v brežiškem mladinskem centru močno olajšalo humanitarni odziv Slovenije na najbolj obremenjenem delu meje s Hrvaško.

»Da, dejansko smo postali stalnica,« pravi Agrež: »A povsem nehote.«

»Ob žledu leta 2014 smo začeli spremljati objave ljudi s prizadetih območij, ki jih poznamo. Bili so brez elektrike, srednji vek. In smo rekli, dajmo nekaj narediti,« razlaga Jernej, ki je skupaj s Simono Potočar eden od vodnikov reševalnih psov, del sistema zaščite in reševanja: »To je bil najin prvi bolj organiziran odziv.«

»Potem so se zgodile poplave na Balkanu,« nadaljuje Simona: »Prvi iniciator je bila Nataša Nikolić, osebno bolj vezana na kritične lokacije. Predlagala je, da bi napolnili kombi humanitarne pomoči. Iz te njene želje se je zgodilo 18 ton pomoči, napolnili smo dva kamiona.«

Odziv ljudi z zamikom

»Enostavno ne morem sedati doma, ko vem, da nekdo potrebuje pomoč,« razkriva članica brežiškega kinološkega društva: »Te pomoči beguncem ne morem primerjati s tem, ko nekdo reče, da tudi njegova soseda nima denarja in bi ji bilo potrebno pomagati. Marsikdo od nas kdaj ni imel veliko in bi rabil pomoč, a nanj nikoli niso streljali.«

V Sloveniji zelo deljena mnenje glede beguncev Jernej na terenu ni opazil. Niti v najblažji obliki. A drugačen odziv Slovenije, kot v primeru žleda ali poplav, je bilo vseeno moč zaznati, pravi Simona: »Pri poplavah je šlo za invazijo pomoči, metrske kupe. Pri begunski krizi pa je po našem pozivu do velikega odziva minilo nekaj časa. Po dveh dneh, ko se je poziv razširil tudi na druge lokalne skupnosti, je bil pritok donacij zelo velik. Enega blažjega provokatorja - uporabljal je smeške - sem imela tudi na Facebooku. Povabila sem ga, da se nam pridruži, in res nam je en večer pomagal na Obrežju. Na koncu se je strinjal z mojim razmišljanjem.«

Pomagajo, če služba dovoli

Potočarjeva, trenutno samozaposlena na področju organizacije dogodkov, si že vrsto let ne dovoli sprejeti zaposlitve, ki bi njej in njenemu psu onemogočala sodelovanje v reševalnih akcijah. Agrež, asistent in raziskovalec na novomeški fakulteti za informacijske študije, je sredi septembra koristil teden dni dopusta.

Kaj bi se zgodilo, če bi država prostovoljce ob morebitnem drugem begunskem valu namesto štirih dni v enem kosu potrebovala štiri tedne?

»Nevladne organizacije smo prevzele določene obveznosti. Državi sedaj ne moremo reči: 'Plačajte nas.' Bili smo prepričani, da delodajalcem ne bo dejala, da naj popustijo, saj delamo za dobro ljudi. Ne, to področje (posredovanje prostovoljcev v službenem času, op. a.) v Sloveniji ni sistemsko rešeno. Vsi, od operative do strateške ravni, se zavedamo, da bi ga bilo potrebno bolje urediti. A zdaj ni čas, da ta sistem sodimo,« s čutom do sočloveka razlaga Agrež: »V štirih tednih se pač vsak ne bi moral angažirati toliko, kot se je v tistem vikendu. Tudi midva ne. Že sedaj smo imeli turnuse. Obveznosti, ki jih bo potrebno narediti, bomo prilagodili takemu načinu dela.«

»Pridružite se nam«

Če bo do novega prihoda beguncev zares prišlo, bo delo prostovoljcev zaradi slabšega vremena bistveno drugačno od septembrskega, sta prepričana naša sogovornika, vajena 12-urne pomoči drugim na dežju. Država naj bi beguncem zagotovila streho nad glavo. Delo prostovoljcev pa se bo s tem predvidoma skrčilo predvsem na razdeljevanje osnovnih potrebščin.

»Delo z begunci je zelo dinamično, v pol ure se lahko situacija povsem spremeni. Zgodi se, da je potrebno na naše delo čakati pol ure,« o izkušnjah Agrež: »Tisti, ki bi pri tem čutili, da njihova pomoč ni optimalno izkoriščena, lahko svoj angažma najdejo v skladišču, imajo morda svojo zbirno točko. Kdor pa misli, da mu takšen način dela ustreza, je dobrodošel, da se nam pridruži pri odzivu na lokacijah z begunci.«