Prostovoljno delo nič več zastonj

Ljubljana – V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se strinjajo s predlogi sprememb socialne zakonodaje, a opozarjajo, da še vedno ostajajo nerešena vprašanja.

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Goran Lukič ocenjuje, da so spremembe socialne zakonodaje prave, a težave na določenih področjih še vedno ostajajo. Ena izmed teh je po njegovih besedah nova definicija delovno aktivne osebe: »Po predlogu sprememb socialne zakonodaje se za delovno aktivno osebo šteje tudi oseba, ki ima sklenjeno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva, in oseba, ki ima sklenjen pisni dogovor o prostovoljnem delu.« Volonterski pripravnik bo tako poleg socialne pomoči prejemal tudi dodatek za aktivnost.

Lukič opozarja, da nova definicija delovno aktivne osebe ruši razmerje pravic na trgu dela, predvsem na področju nevladnih organizacij: »Tisto, kar nas skrbi, je, da bodo raje krpali svojo kadrovsko sliko s prostovoljci, ki bodo dobili dodatek za aktivnost in socialno pomoč, namesto da bi jih redno zaposlili.« V Sloveniji imamo namreč nekaj več kot 22.000 društev. Velika večina nima niti enega zaposlenega: »Predstavljajte si, kakšen bi bil položaj, če bi večina teh društev ugotovila, da svojo kadrovsko strukturo tako lahko okrepi, namesto da bi šla po redni poti,« pojasnjujejo na ZSSS.

Zamrznjeni minimalni dohodek

Nova socialna zakonodaja pa postavlja tudi vprašanje oskrbe starejših v institucionalnem varstvu. Miloš Mikolič, sekretar Sindikata upokojencev Slovenije, opozarja, da se je položaj starejših v domovih za ostarele s sprejetjem določila o omejitvi dedovanja v primeru dolgotrajnega prejemanja varstvenega dodatka poslabšal: »Nujno je, da so vsi, ki so v institucionalnem varstvu za starejše, upravičeni do varstvenega dodatka.« Ljudje so se zaradi določila o omejitvi dedovanja v primeru dolgotrajnega prejemanja varstvenega dodatka množično odrekali varstvenemu dodatku. Po Lukičevih besedah je konec leta 2011 varstveni dodatek k pokojnini prejemalo 46.752 oseb, leto pozneje pa le 13.016 upravičencev. Število prejemnikov se je tako zmanjšalo za tri četrtine. Predlog nove socialne zakonodaje problematiko delno ureja, ocenjujejo v ZSSS, čeprav institut omejitve dedovanja ostaja.

Spremembe pa bodo uvedene tudi na področju minimalnega osebnega dohodka. Zadnji je bil z zakonom o uravnoteženju javnih financ do decembra 2014 zamrznjen na 260 evrov, v predlogu nove zakonodaje pa po besedah Lukiča »ostaja zamrznjen do vključno leta, ki sledi letu, ko gospodarska rast preseže 2,5 odstotka«. Kdaj bo to, ni jasno.