Ptujski župan okaral Iva Vajgla in Milana Zvera

Senčarjevo javno pismo evropskima poslancema: Kako so ptujske katalpe postale evropski problem?

Objavljeno
20. oktober 2017 20.43
Franc Milošič
Franc Milošič
Potem ko se je ptujski župan Miran Senčar povsem avtokratično odločil, da bo posekal vsa drevesa na ptujski tržnici, ni nihče več pričakoval, da se bo še obregal ob podpisnike peticije za ohranitev katalp. A je danes z javnim pismom okaral dva evropska poslanca iz Slovenije, ki sta tudi podpisala omenjeno peticijo - Iva Vajgla in Milana Zvera.

Očita jima, da ne poznata projekta obnove tržnice, da ne razumeta različnih ravni demokratičnega odločanja in se zato nimata kaj vmešavati v ptujske zadeve. »Zato ptujski mestni svet ne odloča o zapletenih vprašanjih, kakršna je katalonska neodvisnost, odnosi med Evropsko unijo in Turčijo, kibernetska varnost ali o evropskih ukrepih zoper podnebne spremembe. Za to, da v našem imenu sprejemajo modre odločitve v dobro ljudi, njenih držav članic in Evropske unije kot celote, smo na demokratičnih volitvah izvolili častno osmerico, med katero sta po volji ljudstva tudi vidva.

Na drugi strani pa na Ptuju (in samo tukaj!) odločamo o tem, kako bomo upravljali naše občinsko premoženje, da bo v javnem interesu zagotavljalo največ koristi za ljudi, kako bomo prenovili občinsko infrastrukturo, da bo varna in gospodarna zagotavljala javne storitve vsem občanom in podjetjem, ter o razvojnih projektih, ki naj mesto peljejo naprej. Zato da kot skupnost sprejemamo odločitve, so ljudje na demokratičnih in neposrednih volitvah izvolili župana in mestni svet, ki v medsebojnem ravnotežju pristojnosti v svoje odločitve po veljavnih postopkih vključujeta tudi javnost.«

Toliko informacij in zapisov, kot jih je doživelo ptujsko poskušanje prenoviti tržnico, se že dolgo ni zvrstilo ob nobenem ptujskem problemu. Zato so županovi očitki, da ne vesta, kaj sta podpisala in kaj s tem podpirata, zgolj sprenevedanje in podcenjevanje. Trdi, da so pobudniki za ohranitev dreves svojo kampanjo zasnovali enostransko, da pa spoštuje stališča vseh, ki so se zavzeli za drevesa. Obnova tržnice da bo presekala razvojno mrtvilo mesta.

Pri tem je treba povedati, da je na primer Milan Zver zagotovo dober poznavalec Ptuja in ptujskih razmer, saj je v tej nekdanji občini dovolj časa živel in tudi delal, Ivo Vajgl pa je rojen v bližnjem Mariboru, da drugih povezav s Ptujem niti ne omenjamo. Zato je očitek, da ne vesta, kaj sta v resnici podpisala, smešen tako zaradi tega kot zaradi nespoštovanja osebne integritete. Ptujski župan je s pismom spet prekosil samega sebe v vseh svojih dosedanjih nerazumevanjih političnega in demokratičnega.

»Kdo ve, morda pa sploh ne gre za drevesa,« se sprašuje na koncu odprtega pisma. Zdaj res ne več, ko je sam nepreklicno odločil, da jih bodo posekali. Za obnovo tržnice namerava dobiti kar štiri milijone evrov evropskih sredstev, za celoto pa zapraviti pet milijonov evrov. To je vsota, s katero bi zgradili dva ptujska urgentna centra in ta primerjava je zastrašujoča, če vemo, da se o enem sami urgenci država in Ptuj s celotno okolico in še ormoškim območjem vred pogajajo že celih pet let. O pomenu enega ali drugega projekta (tržnice ali urgence) bi pa tako Ptujčanom kot Ormožancem in vsem tja do naših evropskih poslancev bilo tudi treba povedati resnico in prisluhniti njihovim željam in mnenjem.