Tiskane izdaje
Ljubljana - Potrditev obiska predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina vzbuja različne odzive, organizatorji v njem vidijo predvsem priložnost za dialog med državama. Koristnost dialoga bo tudi njegovo ključno sporočilo. Opozicija medtem opozarja pred škodo, ki bi jo ta lahko povzročil ugledu Slovenije v svetu.
Ruski mediji o napovedanem obisku Vladimirja Putina v Sloveniji še vedno pišejo v pogojniku. Toda v uradu predsednika države Boruta Pahorja ne puščajo dosti dvomov o tem, da se bosta slovenski in ruski voditelj konec julija pod Vršičem skupaj udeležila počastitve stoletnice Ruske kapelice. Obisk, kot poudarjajo, bo pietetne narave, predvsem pa bo priložnost za dialog.
Tretji Putinov obisk v Sloveniji bo njegov najbolj kontroverzen doslej. Odnosi med Rusijo in Zahodom so zaostreni, predvsem zaradi ruske vloge v ukrajinski vojni in prisvojitve Krimskega polotoka, zaradi katere so evropske države in ZDA proti Moskvi uvedle gospodarske sankcije. Opozicija v tem pogledu sprašuje, zakaj se Pahor obrača k Putinu, oziroma ima o namenu njegovega povabila drugačno stališče. Slovenija bi morala po mnenju kritikov kot del »zahodnega političnega prostora« delati skladno s pričakovanji svojih zahodnih zaveznic. Če ne drugega, bi morala ruskemu predsedniku nedvoumno pokazati, da je članstvo v Evropski uniji in zvezi Nato »naš temeljni politični in varnostni okvir«.
Predsednik Pahor usklajen s političnim vrhom
V predsednikovem uradu poskušajo poudariti predvsem simbolično plat obiska na eni strani in priložnosti za krepitev slovensko-ruskih odnosov na drugi. Pri tem vztrajajo, da Slovenija ne zanemarja svojih obveznosti do zahodnih zaveznic, ampak s povabilom Putinu kvečjemu potrjuje vlogo aktivne članice EU in Nata.
Pojasnjujejo, da se je Pahor za povabilo odločil po temeljitih pogovorih z domačimi in tujimi politiki, o primernosti obiska se je uskladil tudi s slovenskim državnim vrhom. Namen obiska ni vzpostavitev posebnih odnosov z Rusko federacijo; nasprotno, ključen motiv je želja po dialogu.
MZZ: Podpora odprtemu in konstruktivnemu dialogu
Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) poudarjajo, da Slovenija polno izvaja zaveze, sprejete v okviru EU in mednarodne skupnosti v povezavi z Rusko federacijo, pri tem pa podpira odprt in konstruktiven dialog. »Spominske slovesnosti ob Ruski kapelici, ki potekajo od leta 1992, so postale pomembna tradicija v slovensko-ruskih odnosih in so posebnega pomena za prijateljstvo med narodoma,« pojasnjujejo. Iz odgovorov, ki smo jih prejeli, je sklepati, da ministrstvo za zunanje zadeve pri organizaciji Putinovega obiska neposredno ne sodeluje, ampak da gre za projekt, voden iz urada predsednika republike.
Največje nasprotovanje je po pričakovanjih zaznati na desnici. Predsednik odbora za zunanjo politiko v državnem zboru Jožef Horvat (NSi) pričakuje, da bo obisk »izključno pietetne in komemorativne narave«, predstavnike države pa poziva, naj bodo nedvoumni v svoji interakciji z ruskim voditeljem.
»Če bodo kakšni pogovori, bi slovenski politiki morali povedati, da je članstvo v Evropski uniji naš temeljni politični in vrednostni okvir in da je članstvo v zvezi Nato naš varnostni okvir. Pričakujem, da bodo predstavniki države do predsednika Rusije dovolj kritični zaradi ravnanj Ruske federacije do Ukrajine in drugih sosed,« še meni Horvat.
Zver: Predsednik je pod vplivom proruskih sil
Pahorjevo odločitev so komentirali tudi v vrstah največje opozicijske stranke. Milan Zver, evropski poslanec in pred štirimi leti Pahorjev protikandidat na predsedniških volitvah, ki vodi področje zunanjih zadev v strokovnem svetu SDS, verjame, da obisk ne bo le pietetne narave in bo škodil ugledu slovenske države v svetu. Predsednik po njegovem mnenju deluje pod vplivom »prorusko usmerjenih sil«.
Slovenija, kot pojasnjuje Zver, s povabilom kaže neresen odnos do ukrepov, ki jih je EU sprejela proti Rusiji zaradi zasedbe Krima. »Že ob lanskem obisku kapelice na Vršiču ruskega premiera Dmitrija Medvedjeva je slovenski premier dejal, da so sankcije nekaj slabega, kritiziral je evropsko zunanjo politiko, Rusiji pa s tem omogočil svojevrstno rehabilitacijo.«
Putinov obisk po mnenju evropskega poslanca Zvera kaže predvsem na neuspeh slovenske zunanje politike. »Ta je pretirano prorusko usmerjena in apatična v okviru Evropske unije. Tudi v EU menijo, da smo premalo aktivni, da ne prispevamo dovolj k skupni zunanji politiki.«
Geržina: Pahorjevo povabilo pravilna odločitev
Popolnoma drugače, seveda, na obisk gledajo v Društvu Slovenija-Rusija. Njihov predsednik Saša Geržina je prepričan, da je bilo Pahorjevo povabilo pravilna odločitev. »Obisk je nedvomno pietetnega značaja,« poudarja, priznanje vsem, ki so varovali kapelico in s tem ohranjali spomin na umrle vojake. »Jasno je, da vsak obisk na tako visoki državniški ravni prinese dialog, ki odpira možnosti za poglobitev, razširitev sodelovanja in tudi izmenjavo mnenj v teh relativno nepreprostih časih geopolitičnih trenj,« še meni Geržina.
Ker sta Pahor in Putin »kar odkrita človeka«, pravi, lahko v tem dialogu »zelo odkrito ocenita vrsto stvari, tako bilateralnih kot multilateralnih«.
